Ko moški ljubi
Bil je vroč petkov večer. Želela sem se malo ohladiti, zato sem se namenila na balkon. Od nekod je prihajala glasba, kmalu pa sem zaslišala razločno govorjenje. Hitro sem ugotovila, da se nekaj dogaja na balkonu, dve nadstropji nad mano. Vrteli so ljubezenske pesmi. Natančneje, pesmi o neuslišani ljubezni, o zlomljenih srcih, o osamljenosti … Kdo so (bile) vse tiste crne žene, cesarice, Džulije, pegasta dekleta? Muze, ki niso dale spati poetom. Ženske, ki si jih niso mogli izbiti iz glave. Se takšne stvari dogajajo le v romantičnih filmih? Se moški brezglavo zaljubljajo le v knjigah, ki jih praviloma pišejo ženske za ženske?
“Stari, jutri se bo poročila.”
Nisem imela namena vleči na ušesa, a pogovor nad mano je bil tako zanimiv. Prepoznala sem glas zgornjega soseda in sosede, zraven pa je bil še en moški glas. Slednji je zvenel kar precej okajeno, predvsem pa zelo žalostno. Nisem slišala celotnega pogovora, a po enem stavku mi je bilo vse jasno. Ta stavek se je glasil: “Stari, jutri se bo poročila.”
Moški se opija, ker se bo ženska ki jo ljubi, poročila. Poročila se bo z drugim. Za njenega izbranca izbira le negativne pridevnike. Kakopak! Njo kuje med zvezde. Pravi, da je predobra zanj, da je prelepa, preveč pametna. Da je je škoda in da si zasluži boljšega. Če bi bil to ženski pogovor, sploh ne bi bila presenečena. Ker pa sem slišala moškega, ki skoraj joka zaradi ženske, sem bila presenečena. Mislila sem, da se moški tako zatrapajo le v filmih in knjigah. Sosedo je vsakih pet minut prosil, da mu znova nalije viski. Pričakovala sem, da se naceja s cenenim vinom ali pivom. Človeka ne poznam, a se mi je zasmilil v dno duše.
Ženske so romantične duše
Po drugi strani pa sem se skušala postaviti v kožo te ženske. Ne le, da jo ljubi moški, s katerim se bo poročila, ljubi jo vsaj še eden. Moški, ki dve nadstropji nad mano utaplja svojo žalost v viskiju in posluša pesmi, ob katerih mi gre na jok. Koliko žensk sploh nima priložnosti spoznati ljubezni svojega življenja, njo pa ljubita dva. Najbrž bi si vsaka želela, da jo nekdo ljubi tako močno, da bi jokal, če bi ga zapustila. Nekatere bi dale vse za malo romantike. Za moškega, ki ne bi pozabil na obletnico ali rojstni dan. O romantični snubitvi, šopkih cvetja in slastnih bonbonjerah ne upajo niti sanjariti. So princi na belih konjih in kavalirji izumrla vrsta? Ali sploh niso nikoli zares obstajali in so bili le plod ženskih sanjarjenj? Včasih so se fantje tepli za punco. Se to še dogaja? Se fantje borijo za svoje izvoljenke ali se dvorjenje, zapeljevanje in vse ostalo odvija le virtualno? Se po zavrnitvi preprosto preselijo na drug kanal za klepet in iščejo novo žrtev?
Vsakdo si zasluži biti ljubljen
Menim, da si vsaka želi, da bi bila ljubljena. Vsaka bi rada bila komu muza. Najbrž si moški želijo podobno, a o tem ne govorijo naglas. Upam in želim, da bo moški, ki je po tistem petkovem večeru najbrž imel groznega mačka, našel žensko, za katero bi zopet jokal. Da bo našel svojo muzo, ki ga ne bo zapustila. Vsi si zaslužimo biti ljubljeni. In ljubezen včasih pomeni tudi prilagajanje, gledanje skozi prste, popuščanje, predvsem pa odpuščanje. Za ljubezen sta potrebna dva.
