Kako se upreti opiatom?
V centru se veliko dogaja, vendar na OxyContin ne pozabiš
Nadaljujem svojo zgodbo, ki je še čisto sveža in se še dogaja. Po nekaj urnem joku je le odbila polnoč in sestra mi je dala pomirjevalo, rekoč, naj se javim zjutraj pri zdravnici in naj predpiše več pomirjeval.
Tokrat sem zahtevala, da je pri pogovoru tudi mož. Torej smo se vsi lepo usedli, pogovor je stekel v smeri povečanja zdravil, saj so mi predpisali minimalno dozo vseh, niti dorete proti bolečinam ne.
Mož je zahteval, da če že sem tukaj, naj mi dajo vsaj toliko tablet, da ne bo vsak dan jokanja in prošenj, da grem domov. Isti dan sem imela tudi protibolečinsko blokado pod rtg, Zdravnica se je zelo bala, da mi ne bi s tem skrajšali življenja, napisala je, da jo zdravnik obvezno pokliče. Seveda se je zdravnik takoj odločil, da blokade ne bo. Stopil je tudi v stik z zdravnico v centru, tako sem dobila poleg ostalih tudi 3x doreto na dan …
Stanje se mi je takoj izboljšalo, bolečine malo omilile. Poudarjam – malo pred tem sem jih pojedla vsaj 5 na dan poleg oxycontina, ki je na morfijski osnovi, torej vsaj 2 do 4 tablete tudi tega, apaurin in sirdalud. Ni me zaman ob sprejemu vprašal tehnik, katerih tablet sploh ne jem; »lekadola,« sem mu odgovorila.
Med vikendi sem dobila par ur izhoda, samo v varstvu moža. On je doma pred mano poskril vse tablete, predvsem oxycontin, ki je bil tudi vzrok mojega bivanja v centru. Sedaj mi jih dozira po navodiih.
Čeprav sem na berglah, me je »šef« določil za vodjo jutranje telovadbe. Z veseljem sem vstala ob 6.15, pripravila kavo do 7h, da so se prijatelji lažje pripravili na telovadbo.
S seboj sem imela liste telovadnih vaj iz Soče in tako smo jih izvajali vsako jutro. Na začetek vaj noben ni mogel pozabiti, saj se je začel s kar glasno glasbo. Vaje so jim bile tako všeč, da so jih vzeli za fotokopirat.
Sestra mi je prinesla za barvat mandale. Zelo rada rišem, zato imam vedno veliko barvic s sabo. Nekaj so jih imeli tudi v centru. Mandale so pritegnile vse moje prijateljice. Čez vikend, ko sem bila doma, sem jih sprintala več kot 50. Kakšno veselje je bilo, ko sem se z njimi vrnila. Vsaka je čepela v svojem kotu in barvala, barvala.
S seboj sem imela tudi kocke za igro jamb, komplet različnih kart. Najbolj so nas pritegnile kocke, tako da smo jamb kar veliko ur preigrali.