Kako premagamo strah pred izpiti?
Prišel je junij in z njim topli sončni žarki, ne previsoke temperature, zgodnje počitnice in vonj po poletju. Večina ljudi bi se strinjala, da je junij eden najprijetnejših mesecev v letu. Pa je res tako? NE!, vam bo odsekalo več kot 100.000 slovenskih študentov, 8.000 maturantov in najbrž tudi kakšen osnovnošolec. Za vsakega dvajsetega Slovenca je junij mesec preizkusov znanja. Več kot polovica učečih se posameznikov redno doživlja strah pred izpiti, kar posledično vodi v stanje kroničnega stresa v izpitnem obdobju. Stres povzroča zastajanje strupov v telesu, kar občutimo kot različne bolezenske simptome, zato je eliminacija strahu pred izpiti več kot pomembna. Vsi, ki bi radi izvedeli, zakaj vas je izpitov tako strah in kako se tega strahu znebiti, ste na pravi strani.
Bitje in ego
Vsako človeško bitje ima dva pola. Prvi pol je živost oziroma bit-je. To, da smo, delimo z vsemi živimi bitji. Drugi pol je naša identiteta, naš um ali bolj specifično rečeno, naš ego. Ljudje se skoraj nikoli ne identificiramo le sami s seboj, s svojim bitjem, temveč z nečim, kar je zunaj našega bitja. Zato za nas stavek “jaz sem” ni dokončan. Jaz sem mestno dekle. Jaz sem športnik. Jaz sem novinar, jaz sem zdravnik, jaz sem dober partner, jaz sem odličen dijak, jaz sem zelo napet … Poznate rek “mislim, torej sem”? Živali ne mislijo, pa vseeno so. Razlika med ljudmi in živalmi je v tem, da mi vemo, da smo, one pa preprosto samo – so. To našo vednost pa omogoča prisotnost uma, zavesti.
Preteklost in prihodnost sta konstrukta uma
Človek je edino živo bitje s konceptom časa. Z umom lahko na psihološki ravni predelujemo tisto, kar se je že zgodilo, skrbno načrtujemo prihodnost ali linearno merimo vsak doživeti trenutek. Čas je v percepciji človeka razdeljen na preteklost, sedanjost in prihodnost in tega dojemanja ne delimo prav z nobenim drugim živim bitjem. Naključna srna v gozdu nam ne bo znala povedati, koliko je ura, kdaj je nazadnje jedla in čez koliko časa bo šla počivat. Za brez-umne živali v naravi je dani trenutek vse, kar obstaja. Iz te primerjave lahko sklepamo, da sta prihodnost in preteklost prisotni le v naši zavesti, zatorej sotvorita nam lastni psihološki čas.
Česa nas je pri izpitih pravzaprav tako strah?
Navadno je grozljiva misel na morebitno neznanje, pritisk si povzročamo z lastnimi visokimi pričakovanju, ki jih morda ne bomo uspeli izpolniti, nehote si predstavljamo, da izpita sploh ne bomo opravili … Morda nas skrbi, da se na izpit ne bomo dobro pripravili ali da ne bomo obdržali štipendije. In nenazadnje nas je lahko strah tudi morebitnega padca motivacije, kar bi pomenilo neizdelan letnik.
Sedanjost ne straši
Še enkrat si pozorno preberimo zgornji odstavek. Strah nas je lahko samo stvari, ki se še niso zgodile. Tudi če bi se vaš izpit pravkar dogajal, vas ne more biti strah sedanjega trenutka, ampak tega, da ne boste opravili izpita. Če vas v gozdu napade lev, nas postane strah leva. A če pomislimo natančneje, nas je strah, da nam bo lev škodoval, torej se spet bojimo prihodnosti. Ko nas lev res napade, se odzovemo instiktivno, časa za razmišljanje o tem, kako nas je strah, pa ni.
Osredotočenost na zdaj
V odstavku, ki govori o času, smo se prebili do spoznanja, da je prihodnost le umski konstrukt. Ko se zavemo, da naš um neprestano melje, se ga lahko naučimo izklopiti in s tem se v trenutku znebimo strahu. Vse, kar moramo narediti, je, da prepoznamo misel, ki se ukvarja s stvarjo v prihodnosti, in se v tistem trenutku nehamo z njo istovetiti. Začnemo jo opazovati in pustimo, da izzveni. Najpomembnejše, česar se pri tem zavemo, je da je življenje sestavljeno iz neštetih zdajev. Gotovo poznate nekoga, ki se ukvarja z adrenalinskimi športi, morda ste že kdaj zrli smrti v oči ali pa doživeli trenutek popolne vzhičenosti nad tistim, kar vidite pred sabo. Prav tveganje in bližina smrti naše bitje najuspešneje odtrgata od uma, zaradi česar se v takih situacijah počutimo najbolj žive. Trenutki popolne lepote pa predstavljajo tiste redke drobce življenja, ki ga preživimo zdaj.
Odmislimo izpite
Kako naj ozaveščanje danega trenutka uporabimo pri spopadanju s strahom pred izpiti?
- zavejmo se, da je trenutno razmišljanje o izpitu ukvarjanje s prihodnostjo in zamujanje danega trenutka
- pustimo, da misel mine, posmejmo se ji, saj vemo, da je le umski konstrukt
- ukinimo koncept razmišljanja “kaj pa, če?”, ker ni nič drugega kot strašljivo hipotetiziranje
- globoko dihajmo, pri tem pa se brez sodbe osredotočimo na svoje telo in tisto, kar fizično čutimo
- enako se obnašajmo tudi do razmišljanja o preteklosti; neljube izkušnje nas namreč le ponižujejo brez koristnejše funkcije
- zavestno se osredotočajmo na zdaj in počasi pridemo do spoznanja, da v danem trenutku ni pomembna identifikacija z zunanjimi stvarmi, ker je za to potreben koncept časa. S tem spoznanjem mine naša odvisnost od zunanje potrditve.
- v danem trenutku ne konstruirajmo čustvene povezanosti s situacijo, v kateri se nahajamo.
- zavejmo se, da problemi ne obstajajo; obstajajo le situacije, na katere se oddzivamo.
Upam, da ste po branju teh besed vsaj malo pomirjeni. Izpiti so le ena od neljubih stvari v naših življenjih, metoda osredotočanja na zdaj pa deluje prav na vseh področjih človeškega bivanja. Koncept nas nekako spominja na meditacijo, a vendarle je malce drugačen, saj smo na zdaj lahko osredotočeni ves čas, ne le dvajset minut na dan, čeprav je tudi to navadno zelo zelo kvaliteten antistresor.