Imeti rad ali biti zasvojen
Zdi se mi, da večina ljudi pri besedi ‘odvisnost’ najprej dobi asociacijo na narkomane in alkoholike in se jim posledično ob pogovoru o tej temi najprej vzbudijo negativni občutki in se zaradi tega takim pogovorom večkrat izognejo. Če pa malo pomislimo pa ugotovimo, da smo konec koncev skoraj vsi odvisni od nečesa. Nekateri od kave, drugi od računalniških igric, spet tretji od nakupovanja. Jaz recimo od cigaret in pa (malo za šalo, malo zares) umetnosti, televizijskih serij ter dobre hrane.
Kaj pa odvisnosti, katerih marsikdo na prvi pogled sploh ne zazna kot odvisnosti? Recimo odvisnost od ljubezni, odnosov, čustev …?
Odvisnost od slabega počutja
Nekaj let nazaj, v malo slabših mesecih mojega življenja, mi je eden izmed boljših prijateljev rekel, da se mu zdi, kot da sem odvisna od slabega počutja. Takrat sem seveda to zanikala, ker sem načeloma zelo pozitivna oseba. Ko pa sem to obdobje dala skozi, sem ugotovila, da je bilo to verjetno res, kar je biološko in psihološko čisto možno in prav nič nenavadno. Če nekaj časa pogosto ponavljamo neko čustveno reakcijo, naše telo sčasoma postane odvisno od kemične reakcije, ki se takrat zgodi v nas, zaradi česar to še večkrat ponavljamo.
Odvisnost od ljubezni
Prav tako lahko ljudje postanejo odvisni od ljubezni na splošno ali pa na primer od določenega partnerja. To je, kakor sem opazila, največkrat posledica nezadostnega/prekomernega prejemanja in/ali narobe naučenega izražanja prijetnih ali pa neprijetnih čustev v otroštvu. Tako kasneje otroci odrastejo v ljudi, kateri, na primer zaradi pomanjkanja ljubezni v zgodnjih letih življenja, to poskušajo kompenzirati s partnerjevo ljubeznijo in od nje postanejo odvisni, do partnerja pa posledično pogosto posesivni.
Odvisnost od Facebook-a
Ena izmed zelo problematičnih odvisnosti današnjega časa je seveda tudi Facebook in ostala socialna omrežja. Vem, da je člankov in govora na to temo že ogromno pa vendar bi se rada dotaknila tudi tega. Verjetno smo že vsi opazili, da se ljudje zdaj bolj pogosto dobivajo na Facebooku kot, na primer, na kavi. Ko pa končno pridejo izza računalniških ekranov ven v realni svet pa se, citiram svojega najboljšega prijatelja, “počutijo kot turisti v svojem domačem mestu”. Saj ne rečem – tudi jaz sem na Facebooku pogosto aktivna in četudi na računalniku delam druge stvari, imam Facebook ponavadi odprt v ozadju. A vseeno se trudim biti človek, ki živi svoje življenje in ni zgolj opazovalec življenja drugih ljudi preko statusov in slik, ki jih delijo s svetom preko socialnih omrežij.
“Najdi to kar ljubiš in pusti, da te ubije.”– Charles Bukowski
Ko sem prvič slišala za ta citat, sem se instantno zaljubila vanj. Jaz sem si ga interpretirala tako, da če nekaj rad in z veseljem počneš in hočeš s tem nekaj, bilo kaj doseči, v to stvar vložiš “110 %” sebe, svojih zmožnosti in truda, četudi te “ubije”. Vendar bolj kot se poglabljam vanj in bolj kot o njem razmišljam, bolj se sprašujem, če je to res pravilen, ali bolje rečeno, zdrav način razmišljanja in delovanja, saj ravno to vodi v obsesijo in odvisnost, kar pa nas lahko pripelje še do ostalih problemov in težav. Je pa seveda tudi odvisno za kakšno stvar se sploh gre.
Če pa malo bolj dobesedno vzamem ta citat … konec koncev je od nečesa treba umreti. Zakaj ne od nečesa, kar obožuješ? Ne vem, očitno si bom morala mnenje glede tega še izoblikovati.
Mislim, da je čas za potešitev moje odvisnosti … grem na cigaret. 😉