Brez ničesar in zavajanje potrošnikov

Kar je bilo še včeraj novo in hit, je danes že staro in pogojno uporabno in potemtakem logično sledi, da bo jutri, preko danes, prešel že v nov včeraj. Tehnologija, razvoj napredujeta. Navidezno. Človek, kot izkustveno bitje pa vzporedno s tem stagnira, saj ga tehnologija omejuje, posebej odraščajočo mladino. Z napredovanjem tehnologije pa vzporedno napreduje tudi oglaševanje. Kadar poštar ne prinese nič drugega, bo sigurno prinesel vsaj tri različne reklame iz papirja, ki še za podkurit ni v redu, saj ne gori, kot bi moral. Če reklamam in letakom, namenimo svoj dragocen, minljiv čas, lahko hitro ugotovimo, kaj vse še potrebujemo, kljub temu, da niti nismo vedeli, da določen izdelek, ki ga po novem potrebujemo, sploh obstaja!

Prostovoljni sužnji denarju

Različne oglaševalske agencije, na pobudo takšnih in drugačnih proizvajalcev, se na momente, resnično bizarno poslužujejo ideologije: “zavajanje potrošnikov”. S čigavim privoljenjem? Kdo jim daje to pravico? Ironično, ampak izključno potrošniki sami, ki imamo v sebi nekakšen privzgojen čredni nagon, kateremu se, po vseh zgledih sodeč, niti pod razno ne da upreti. In potem se imamo za inteligentna bitja, kljub temu, da se še pes lahko upre svojemu prvinskemu nagonu in z mačko živi v sožitju. Tako postaja, v civiliziranem svetu, z vse večjo potrošniško miselnostjo prebivalstva pomen denarja razvrednoten: namesto, da bi bil orodje za lažje preživetje je nekakšno sredstvo, kateremu postajamo dobesedno sužnji.

Sestava živil

Kaj mora, po zakonodaji, pisati na embalaži vsakega živila?

• ime izdelka;
• neto količina;
• rok uporabnosti;
• seznam sestavin – tudi aditivov in alergenov;
• navodila za shranjevanje in navodila za uporabo;
• naziv proizvajalca;
• podatek ali je živilo oz. njegova sestava gensko spremenjena.

Brez, brez, brez in zavajanje potrošnikov

Pred časom je bila reklama za rastlinsko olje brez holesterola. Na temu mestu se lahko poraja vprašanje o smiselnosti takšnih promocij, saj nobeno rastlinsko olje ali rastlinska mast ali rastlinska margarina ne vsebuje holesterola. Zakaj? Enostavno zato, ker je rastlinskega izvora in ne živalskega.

Nekako postaja modni hit biti ozaveščen v smislu gledanja sestave živil, ki jih potrošnik kupuje. Pri gledanju pa je moč opazili, da v istem momentu postaja tudi nujno potrebno, da proizvajalci med sestavo, določanjem hranilne vrednosti pišejo stvari, ki jih izdelki NE vsebujejo. Primer rastlinske masti: beljakovine 0 g, ogljikovi hidrati 0 g, holesterol 0 g. Nič gramov? Tudi na sokovih je popularno pisati: 0 g maščob. In to je vredno napisati na embalažo izdelka? Škoda črnila. Potem takem bi morali še napisati: svinjska mast 0 g, alkohol 0 ml …  In seznam česa vsega ta izdelek ne vsebuje se lahko nadaljuje v neskončnost in še naprej. V temu kontekstu bi lahko združili trgovine z živili in knjižnice. Zakaj pa ne? Že zdaj lahko na bencinskih črpalkah kupimo pralni prašek in na poštah dišeče svečke in v trgovinah s čevlji nakit itd. Podobna zgodba je pri kozmetiki, kjer lahko čez cel stolpec med sestavo piše: brez mineralnih olj, brez pudra, brez parfumov … Kaj pa vsebuje pa je pomanjkljivo, na kratko, jedrnato in zaradi pomanjkanja prostora, s tako majhnimi črkami napisano, da bi potrošnik potreboval že skoraj povečevalno steklo, da bi videl prebrati. Zakonodaja tudi dovoljuje, da med sestavo ni potrebno napisati GSO (gensko spremenjenih organizmov) pri živilih z manj kot 0,9% GSO.

Zanimiva parodija: česar ni, to poudarjajo, kar pa je, čeprav v minimalnih količinah, pa nekako skrivajo.

Določena oglaševanja pa se celo izvajajo na podlagi izpolnjevanja predpisanih zahtev, ki morajo tako ali tako biti zagotovljene, če hočejo dati izdelek na tržišče. Takšen primer so recimo laki za nohte, v katerih so prepovedali dodajati topilo dibutil ftalat in od prepovedi naprej določene embalaže lakov na veliko in široko propagirajo, da ne vsebujejo omenjenega topila.

100 % naravno

Zakonodaja dopušča, da na embalažah sokov piše: “100 % naravno,” kljub temu, da je sok v resnici narejen iz sadnega koncentrata, kar pomeni, da pravzaprav takšen sok vsebuje le okoli 10 % sadnega deleža. Kaj je pa z ostalimi 90 %? Kako je možno, da je ena desetina v večini, kar se tiče poimenovanj? Tudi raznim hranilnim in/ali vlažilnim kremam, ki jih promovirajo kot 100 % naravne, to naravnost odvzamejo, med sestavo navedeni, razni sintetični dodatki v obliki kakšnih parabenov ali podobno.

Primerov je še in še in še … in vsi samo podkrepijo dejstvo, da so na videz sicer nedolžna oglaševanja v večini primerov zavajajoča, saj si lahko potrošnik, v prepričanju, da dela dobro zase, škodi.