France Prešeren je imel tudi drugo plat
Vsi vemo, da je bil France Prešeren velik človek, ki se je boril za razvoj slovenske književnosti in se zavzemal za književnost v slovenskem jeziku. Njegov prispevek h kulturnemu razvoju naroda in narodne zavesti ni zanemarljiv. Njegova dela Slovencem pomenijo nacionalno kulturno potrjevanje. France Prešeren je zagotovo bil naš največji poet.
Po osamosvojitvi je 8. februar, dan smrti Franceta Prešerna, postal slovenski kulturni praznik in dela prost dan. Tudi na dan Prešernovega rojstva, 3. decembra, se Slovenci že nekaj let spomnimo nanj. Na ta dan je v večino muzejev prost vstop.
Ob kulturnem prazniku se vedno spomnimo poezije Franceta Prešerna. Njegov opus pa je znatno večji, kot ga najdemo na knjižnih policah. Le redki vedo, da je naš največji pesnik pisal tudi radožive in dvoumne gostilniške verze. Njegovi drugačni poeziji so čistuni v 19. stoletju rekli “svinjepisje”. Svojo erotično poezijo je običajno zapisoval na lističe, po njegovi smrti pa so poskrbeli za njeno uničenje. Nekaj njegovih “gostilniških” stvaritev se je kljub naprezanju čistunov vendarle ohranilo, saj so se širile večinoma od ust do ust.
Verjetno smo si vsi želeli, da njegov doprinos k narodni identiteti ne bi bil tako zelo pomemben, ko smo se morali na pamet učiti Povodnega moža. Bi se pa v osnovni šoli zagotovo zelo hitro in z velikim elanom na pamet naučili njegove gostilniške verze.
Verjetno najbolj znana Prešernovih opolzkih pesmi je DOMINUS VOBISCUM, v kateri je strnil ogromno število nespodobnih besed. Če pobrskate po spletu, jo boste gotovo hitro našli. Najde pa se tudi veliko tovrstnih kratkih verzov. Čistunstvo 19. stoletja smo pustili daleč za seboj in na dan prihaja tudi ta plat Franceta Prešerna. Njegova ustvarjalnost se je pač kdaj pa kdaj spustila na gostilniško raven. Rad je opeval predvsem določene dele ženskega telesa in njihove funkcije.
Njegovo razočaranje v ljubezni je bilo vzrok, da so ženski liki v njegovi poeziji velikokrat prevzetni, neusmiljeni, preračunljivi in pokvarjeni. Pod vplivom alkohola je bil do žensk vulgaren, zjutraj pa se je oglasila slaba vest in pisanje opravičil vsem, ki jih je preteklo noč užalil. Tako so nastala mnoga njegova dela, med njimi tudi Nezakonska mati, Dekletom, Zapuščena, Ženska zvestoba, Sonetje nesreče in mnoga druga.
Vse to je bil France Prešeren. Njegova “kosmata” poezija dopolnjuje njegovo pesniško in človeško podobo. Morda je nastopil čas, da namenimo mesto v slovenski kulturni dediščini tudi temu delu njegovega ustvarjanja. Menda je France Prešeren rad zvrnil kakšen kozarček, za gostilniškim pultom pa naj bi dobival ideje za bolj “pokvarjene” verze. Toda ti verzi za razvedrilo samo potrjujejo, da je bil pesnik z dušo in telesom tudi takrat, ko je malo pregloboko pogledal v kozarec.
France Prešeren je bil naš največji pesnik, toda ni imel le ene plati. Bil je celovita osebnost, zato je prav, da ga spoznamo iz vseh zornih kotov in mu priznamo tudi pravico do slabega okusa.
