Ideja za izlet: Bratislava
Za prvomajske počitnice smo se z mami in sestro odpravile na večdnevni izlet na Dunaj in Bratislavo. Na Dunaju smo se samo oglasile na poti tja in nazaj, vmes pa dvakrat prenočile v Bratislavi. Zgodba o tem, kako nas je mimogrede zaneslo še na Slovaško, gre takole. Vse smo velike ljubiteljice trgovine Primark, v tistem času smo bile čisto nore nanjo. Sestra je bila s šolo v Londonu in naletela na to čudo, tako da smo takoj pogooglale kje je nam najbližja – na Dunaju (leta 2014 je še ni bilo v Gradcu). Seveda smo morale potem na Dunaj, pa ne samo enkrat…Dunaj imamo pač zelo rade (več o Dunaju v prispevku Ideja za izlet: Dunaj). Tako smo hodile na Dunaj, pa ne samo v trgovine, pač pa si ogledovale številne izredne znamenitosti tega mesta…dokler nas nekega dne ni stric vprašal ”če že hodite ves čas na Dunaj, zakaj pa ne greste še čez mejo naprej kaj drugega pogledat?”…in smo šle. Bratislava in Dunaj sta tudi najbližji evropski prestolnici, saj sta ena od druge oddaljeni samo 60 km.
- Na Dunaju smo si privoščile najrazličnejše dobrote
Po poti na Slovaško smo se seveda morale ustaviti še na Dunaju v G3 Shopping Resortu Gerasdorf. Po kosilu smo se odpravile proti Bratslavi. Ker so ljudje ravno hodili iz služb, smo kar nekaj časa čakale v kolonah na avtocesti, bilo je še neko delo na cesti, tako da smo morale biti še bolj pozorne, da smo izbrale pravi izvoz.
- Ko smo prišle ven in centra mesta, so nas celo pot spremljale vetrnice
Kako do Bratislave brez slovaške vinjete?
Do Bratislave greste lahko z Dunaja po avtocesti, vendar boste v tem primeru potrebovali slovaško vinjeto. Me vinjete nismo kupile, saj pri vstopu na Slovaško po avstrijski glavni cesti B9 (mejni prehod Berg/Petržalka) vinjete do centra Bratislave ne potrebujete. Tako smo se nekaj časa vozile po vaseh in kmalu prišle do meje, od tu naprej pa do centra mesta, kjer je bil naš hostel.
- Wiener Tor – Hainburg an der Donau
- Hainburg an der Donau
Bližje smo bile Bratislavi, bolj zapuščene so bile ceste. Table so bile stare in obrabljene, Jožica (GPS) nam je govorila ”zavijte levo” nekje, kjer se ni dalo nikamor zaviti, tako da smo se kar malo vozile naokoli in na srečo našle naš hostel Patio Hostel Bratislava. Ulice so bile ozke, mimo nas so se vozili tramvaji, v hostel pa se je zavilo skozi en majhen tunelček, skozi eno staro hišo.
- Smo že na Slovaškem
- Vožnja čez most SNP
V glavnem, če ne bi že prej malo na google zemljevidu pogledala, kje je, ne vem če bi ga tako lahko našle. Pozvonile smo in dvignili so nam rampo…potem pa nam je receptor rekel, da nimamo rezerviranega parkirišča, čeprav sem ob rezervaciji posebno obkljukala, da ga rabimo. Dovolili so nam, da avto par minut pustimo na dvorišču (popolnoma smo ga zaparkirale), tako da smo lahko odnesle kovčke v sobo. Parkirat smo šle na neko bližnjo ulico, kjer je bilo od 17h naprej zastonj. Spet smo se dvakrat izgubile, potem pa parkirale v velikanski luži, ker nikjer drugje ni bilo več prostora. Da smo prišle ven iz avta, smo izvajale prave akrobacije.
- Vožnja po Bratislavi
Potem smo šle peš do hostla, kjer nam je receptor povedal, da nekdo ravno odhaja in da lahko avto parkiramo na njegovo mesto. No, še dobro, da se je to uredilo…ampak če bi nam to povedal 20 minut prej, nam ne bi bilo treba dvakrat skakati čez velikansko lužo. Drugače smo imele zelo lepo sobo, v kateri smo bile samo me tri, postelje so bile udobne, edino razgled smo imele na polno podrtih zgradb. Na stranišče in tuš smo hodile v skupno kopalnico – bila sta dva tuša, ločena z zaveso, ampak če si hotel na tisti tuš pri steni, si moral mimo prvega tuša (po možnosti mimo človeka, ki se je tam tuširal).
Parkiranje v Bratislavi
Če boste v Bratislavo prišli z avtom in si jo želeli ogledati v enem dnevu (brez nočitve), imate za parkiranje naslednje možnosti. Lahko parkirate ob cesti, na za to označenih mestih – v okolici našega hostla je bilo veliko takih ulic (npr. ta z velikansko lužo), samo pazite, ker je veliko enosmernih cest. Tako parkiranje stane 0,60 € za 30 minut (oz. vsakih 0,10 € vam podaljša čas parkiranja za 5 minut). Plača se lahko na avtomatih, ponekod sem videla, da so parkirnino pobirali kar ljudje. Na Dunajski ulici je manjše parkirišče, ki stane 1,50 €/uro, imajo pa tudi razne parkirne hiše (samo tam je dražje). Zastonj lahko parkirate pri velikem nakupovalnem središču Aupark, od koder imate čez most SNP cca. 15 minut hoje do mesta.
Javni prevoz v Bratislavi
Vozovnice (posamezne ali turistične) se lahko kupi na avtomatih, ki stojijo na številnih postajah javnega prevoza – me smo imele na srečo postajo točno pred hostlom (Mariánska, vozijo tramvaji št. 3, 4 in 9). Avtomati sprejemajo samo kovance, tako da si prej pripravite drobiž. Vozovnica za eno vožnjo (60 minut) stane 0,90 €, me smo kupile vozovnico za 24h za 4,50 €. Cene vozovnic se razlikujejo glede na to, koliko časa veljajo in koliko con želite prečkati. Drugače je aktualni cenik tudi na samem avtomatu, tako da se lahko tam odločite, katero vozovnico želite. Uporabne informacije o linijah javnega prometa lahko najdete na spletni strani, več o cenah vozovnic pa si lahko preberete tukaj.
- Vožnja s tramvajem po Bratislavi
Ob opisu posameznih znamenitostih bom omenila postaje in linije javnega prometa, ki vozijo do njih. Me smo šle od določene znamenitosti do znamenitosti kar peš – vam bodo pa podatki koristili, če boste ubrali kakšno drugačno pot kot mi.
Kaj si ogledati v Bratislavi?
Mami rada teče, tako da je šla zjutraj še teči po mestu, ko se je vrnila v sobo, pa razlagala kakšno pecivo vse prodajajo na ulicah. No pa si oglejmo Bratislavo!!! Najprej smo šle do trga Námestie Slobody – trenutna lokacija je bila v srednjem veku pokrita z vinogradi. V 17. stoletju je bila tu zgrajena nadškofijska palača, kjer ima danes sedež slovaška vlada.
- Sprehod po drevoredu
- Slovaška vlada
Kasneje je bilo območje obnovljeno v travnato površino z drevoredom. Trg naokoli zapirajo poštna palača (največja pošta na svetu) in zgradbe Slovaške tehnične univerze (zgrajene med 1940-50). Na sredini trga stoji tudi največja fontana v Bratislavi in na Slovaškem, Fontána Družby (Fontana unije) iz leta 1980. Fontana je sestavljena iz bazena in 9 metrov visokega kipa lipovega cveta, ki tehta 12 ton. V tem času v fontani na žalost ni bilo nič vode, samo vse je bilo porisano z grafiti.
- Námestie Slobody, zadaj Fontána Družby
- Bratislavske ulice
Grasalkovičov palác (Predsedniška palača)
Izstopite na postaji: Hodžovo námestie (203, 207, 208)
Sprehodile smo se mimo vlade, do predsedniške palače in skozi predsedniški drevored (francoski vrt), kjer smo našle tudi drevo, ki ga je posadil bivši slovenski predsednik Janez Drnovšek.
- Predsedniški drevored
- Predsedniški drevored
Palača stoji na trgu Hodžovo námestie in je danes dom predsednika Slovaške, nekoč pa zbirališče in dom članov habsburške in avstro-ogrske aristokracije. Zgradil jo je grof Anton Grassalkovich leta 1760, ki je bil med drugim tudi svetovalec Marije Terezije.
- Grasalkovičov palác (Predsedniška palača)
Palačo 24 ur na dan varuje častna straža in z zanimanjem smo opazovale, kako so korakali pred njo.
- Predsedniška palača in fontana
- Častna straža
Središče trga je fontana Planéta mieru (Planet miru), kjer se nahaja pomembno križišče mestnega javnega prometa. Pozno baročna palača in trg z okolico so se v 21. stoletju močno spremenili, saj je sedaj vsepovsod naokoli polno trgovin in restavracij s hitro hrano.
- Planéta mieru (Planet miru) na trgu Hodžovo námestie
Bratislavsky hrad (Bratislavski grad)
Izstopite na postaji: Hrad (203, 207)
- Bratislavski grad
- Bratislavski grad
S tramvajem smo se odpeljale do Bratislavskega gradu (Bratislavsky hrad), ki stoji na griču nad mestom. Nekdanji sedež vladarjev je bil zgrajen v 9. stoletju, osrednja zgradba pa se je ohranila vse do danes. Današnja baročna podoba izvira iz leta 1649, sicer pa je popolnoma obnovljen, saj je bil v požaru leta 1811 uničen. Nekoč je bil tudi rezidenca Marije Terezije, danes pa simbol Bratislave in sedež muzeja. Zgodovinsko je pomemben še zato, ker je bil na Bratislavskem gradu leta 1968 podpisan sporazum o delitvi Češkoslovaške na dve državi, leta 1992 pa je bila tu sprejeta še ustava neodvisne parlamentarne republike Slovaške. Leta 2005 sta se tu srečala tudi predsednika Putin in Bush.
- Bratislavski grad
- Bratislavski grad
Na vsakem vogalu kvadrataste stavbe gradu je stolp (skupno štirje), zaradi česar ga pogosto primerjajo z na glavo obrnjeno mizo. Z gradu je prelep razgled na staro mesto, reko Donavo in sosednje države – sploh s 47-metrskega stolpa, v katerem so bili včasih spravljeni kronski dragulji. Ogledate si lahko tudi notranjost gradu in muzejske zbirke, če ne drugega, pa se vsaj sprehodite po vrtu. Nedavno so obnovili tudi baročni vrt za gradom, ki je bil tudi uničen leta 1811 v požaru. Sprehajanje po vrtovih je brezplačno.
- Sprehod po grajskih vrtovih
- Baročni vrt za gradom
- Pogled z gradu, levo katedrala sv. Martina
- Pogled na UFO stolp
Do gradu se lahko pride skozi 4 vhode, me smo vstopile skozi glavni vhod Viedenská brána (Dunajska vrata), se sprehodile naokoli skozi park in se od tu po stopnicah spustile skozi Žigmundova brána (Sigmundova vrata) – obstajajo še Leopoldova in Nikolajeva vrata.
- Viedenská brána (Dunajska vrata)
- Pot z gradu
Pod gradom je možno videti tudi ostanke zidov keltskih, rimskih in slovanskih utrdb. Vsekakor priporočam ogled na tak način, sam je panoramski razgled prečudovit.
- Sprehod po ulicah in pogled na Bratislavski grad
V neposredni bližini Bratislavskega gradu stoji še Slovaški parlament (Národná rada SR), tokrat so pred njim ravno nekaj protestirali. Sicer pravijo, da je zgradba premajhna za vse aktivnosti, saj je bila zgrajena v času Češkoslovaške, ko se je vladalo iz Prage.
- Slovaški parlament (Národná rada SR)
Dóm sv. Martina (Katedrala sv. Martina)
Z gradu smo prispele do najbolj znane gotske stavbe v Bratislavi, katedrale sv. Martina. Tu so v 14. in 15. stoletju kronali madžarske kralje in 19 madžarskih cesarjev (med njimi je bila tudi Marija Terezija). Katedralo je leta 1995 obiskal tudi papež Janez Pavel II., v njej sta večkrat nastopala Franz Liszt in Ludwig van Beethoven. Katedrala je pravzaprav del mestnega obzidja, ob njej pa se nahaja še majhen spomenik sinagogi. Le ta je stoletja stala ob njej, dokler je ni komunistična vlada porušila, da bi naredila prostor za nov most. Zaradi gradnje novega mostu je bila porušena tudi ribja tržnica.
- Most SNP in stolp UFO
- Katedrala sv. Martina
Malo naprej od katedrale (na ulici Hviezdoslavovo námestie) stoji še spomenik svete Trojice (Morový stĺp) in bronast kip Hans Christian Andersena.
- Spomenik svete Trojice (Morový stĺp)
Most SNP in stolp UFO
Izstopite na postaji: Most SNP (tramvaj 4, 6)
Zatem smo se sprehodile čez Donavo, drugo najdaljšo evropsko reko, sicer se na obeh bregovih nahaja sprehajalna pot. Šle smo čez most SNP (most Slovaške narodne vstaje), ki se je vmes imenoval tudi Novi most, danes mu pravijo tudi most UFO. Graditi so ga začeli leta 1967, odprt pa je bil pet let kasneje. Most ima dve ravni – na zgornji ravni so štirje vozni pasovi za motorna vozila, na spodnji ravni pa pot za pešce in kolesarje. Kot že prej rečeno, zaradi ceste, ki vodi na most, so morali porušiti del starega mesta (predvsem židovsko četrt).
- Sprehod čez most SNP, ki je sestavljen iz 2 ravni
Nad mostom se vzpenja 84,6 m visok stolp, ki je videti kot neznani leteči predmet (od leta 2005 naprej se imenuje UFO). Na vrh UFO stolpa smo se peljale z dvigalom, nanj pa se da povzpeti tudi po 430 stopnicah v zahodnem stebru. Z vrha je lep razgled na Bratislavo, grad in največji predel mesta Petržalka.
- Pogled na reko Donavo
- Pogled na Bratislavo
Najprej smo bile na vrhu čisto same, tako da smo imele pravi photoshooting.
- Photoshooting na vrhu UFO stolpa
Tik pod razgledno točko se nahajata še restavracija in bar, tako da lahko hkrati uživate ob kavici in razgledu (cene so dokaj zasoljene, tako da si me tega nismo privoščile). Mimogrede smo šle v stolpu še na WC, kjer smo lahko z WC školjke gledale direkt na cesto skozi stekleno ”steno”. Moram reči, da tako lepega razgleda iz kopalnice še nisem imela, me je pa malo skrbelo, če lahko vidim ljudi na cesti, lahko oni vidijo mene?
- Prelep razgled iz kopalnice
Vstopnina na UFO stolp znaša 7,40 €, več informacij lahko najdete na njihovi spletni strani. V daljavi se je videl še Apollov most (odprt leta 2005) in ostanki Starega mostu, ki so ga leta 2010 zaprli za promet, leta 2013 pa podrli.
- Reka Donava, desno se vidi še nekaj ostankov Starega mostu
V daljavi smo videle tudi televizijski stolp Kamzik, ki predstavlja najvišjo točko mesta (196 m). Če ga želite obiskati, je izlet primeren sploh za pohodnike, saj se lahko na hrib s stolpom povzpnete kar peš (lahko se gre tudi z avtom). Postavili so ga leta 1975, stolp pa ponuja čudovit razgled na Bratislavo in okolico. Na vrhu boste našli restavracijo in lokal, kjer se mize in stoli kar vrtijo (krožijo), tako da lahko še med jedjo uživate v 360° razgledu.
- Televizijski stolp Kamzik
- Televizijski stolp Kamzik
Vožnja z ladjico po reki Donavi
Tu so na voljo različni panoramski izleti z ladjico po reki Donavi, ki so tudi zanimiv način za ogled Bratislave in njenih znamenitosti. Možni so tudi daljši izleti, npr. lahko greste z ladjico do Dunaja ali pa na panoramski izlet do gradu Devín.
- Vožnja z ladjico po reki Donavi, v ozadju Apollov most
Hrad Devín (Grad Devin)
Grad Devín se nahaja le 10 km iz Bratislave, do njega pa se lahko pride tudi z avtom in avtobusom (št. 29). Z gradu je prelep razgled na reko Donavo in okolico. Razvaline enega od treh najstarejših gradov na Slovaškem stojijo na majhni vzpetini, nad izlivom Morave v Donavo.
- Grad Devin
- Grad Devin
Grad ima za Slovake velik simbolni pomen, saj se v njegovih ostankih vidijo korenine slovanskih narodov. Zaradi ugodne geografske lege je lahko nadziral najpomembnejše trgovske poti, najstarejši sledovi naselij pa segajo v 5. stoletje pr.n.št. V 1. stoletju pr.n.št. so se na tem ozemlju naselili Kelti, po padcu velikega Moravskega cesarstva pa je grad služil kot mejna utrdba pod vladavino Madžarov.
- Grad Devin
- Grad Devin
Leta 1809 ga je uničila Napoleonova vojska, od leta 1961 naprej pa je pomemben nacionalni kulturni spomenik. Danes je v njem muzej s bogato zgodovino gradu, sezonskimi razstavami in artefakti iz antičnih časov in srednjega veka. Vstopnina na grad je 3 €.
- Grad Devin
- Grad Devin
Sprehajanje po starem mestnem jedru (Starý mesto)
Po vrnitvi s stolpa smo šle naprej v stari del mesta. Staro mesto (Starý mesto) ima dva pomembna trga in sicer Hlavne namestie (Glavni trg) in Hviezdoslavovo namestie (trg Hviezdoslav-a, slovaškega pesnika). Stara Bratislava nas je popolnoma očarala z ozkimi ulicami, kamnitimi potmi in zgodovinskimi stavbami. Vsepovsod je bilo polno kavarn, restavracij in trgovin, tako da se najde nekaj za vsakogar. Sredi dneva se je ulil dež, ampak ni nam bilo hudega, smo se lahko vsaj nekaj časa ”skrivale” po trgovinah.
Šle smo tudi mimo neo-renesančne zgradbe, nekdanje lekarne Lekáreň Salvátora v starem mestu, ki jo je leta 1904 zgradil farmacevt Rudolf Adler. Lekarna je bila sicer ustanovljena v 17. stoletju, vendar so se lastniki in lokacija ves čas menjali. Po vselitvi v to zgradbo je lekarna delovala še 102 let, dokler je niso leta 1996 zaprli. Vsebovala je baročno farmacevtsko pohištvo iz leta 1727, ki je danes v zasebni zbirki.
- Lekarna Lekáreň Salvátora
Naletele smo še na prav posebno prevozno sredstvo. Mesto si lahko ogledate v stilu in sicer s starodavnim rdečim vlakcem Presporacik! Izbirate lahko med 35- in 50-minutno vožnjo, z začetkom na glavnem trgu (Hlavne namestie), cena je 10 €. Ponujajo različne ture, več informacij lahko dobite tukaj.
- Starodavni vlakec Presporacik
Med hojo po ulicah smo opazile veliko različnih zanimivih bronastih kipov. Z njimi so želeli Bratislavi dodati nekaj življenja in humorja v sicer komunistično arhitekturo. Nas je najbolj pritegnil Čumil (bronasti kip moškega, ki leze ven iz jaška), ki smo mu stopile na glavo (Panská ulica). Naletele smo tudi na kip Napoleona in Lepega Nacija (Schöne Náci), kje ju lahko najdete, pa v nadaljevanju.
- Čumilu sem stopila na glavo
Slovaško narodno gledališče (Slovenské národné divadlo) je neorenesančna zgradba (zgrajena med 1884 – 1886), ki je v bistvu rekonstrukcija gledališča iz leta 1776. Danes je v njej sedež slovaškega baleta in opere. Na trgu Hviezdoslavovo námestie pred gledališčem stoji še Ganimedova fontana, bilo pa je tudi polno stojnic, ki so bile prava paša za oči.
- Slovaško narodno gledališče (Slovenské národné divadlo)
- Hviezdoslavovo námestie s številnimi stojnicami
Od tu smo šle do glavnega trga Hlavne namestie, kjer stoji Maximiliánova fontána iz leta 1572. Sem je bila postavljena, ko je bil Maksimiljan Habsburški izbran za madžarskega kralja. V tistem času je velik del Bratislave pogorel zaradi ognjemeta, ki je zanetil požar. Prav pri tej fontani smo ugotavljale, kako bi se slikale tako, da bi bile vse na sliki. Kot nalašč me je ena punca (Argentinka) prosila, če jo slikam, ker je potovala sama – potem nam je pa še ona vrnila uslugo.
- Maximiliánova fontána
Na glavnem trgu boste videli tudi palačo Palugyayov Palác in staro mestno hišo (Stará radnica) iz leta 1421, v kateri je danes najstarejši muzej na Slovaškem.
- Stará radnica
V bližini fontane bodite pozorni še na dva bronasta kipa: kip Napoleonovega vojaka in Lepega Nacija (Schöne Náci). Kip Nácija je edini srebrni kip, prav tako pa edini kip dejanske osebe. Njegovo ime je bilo Ignac Lamar, vedno je bil lepo oblečen, ko je hodil po stari Bratislavi in se iz spoštovanja in občudovanja klanjal lepim mladenkam. Včasih ste lahko na ulicah Bratislave srečali tudi kip Paparazzija, ki je bil del istoimenske restavracije, tako da so ga na žalost lastniki vzeli s seboj, ko se je restavracija zaprla. Trenutno ga lahko najdete v restavraciji UFO stopla.
- Lepi Naci
- Napoleonov vojak
Ravno ko smo še prišle do vrat Michalská brána, je spet začelo deževati, tako da smo spet malo pokukale v trgovinice.
- Michalská brána
- Na ulicah se prodaja raznovrstna roba
Sicer so to edina ohranjena vrata srednjeveškega mestnega obzidja, ki so hkrati tudi najstarejša zgradba v Bratislavi (iz prve polovice 14. stoletja). Na vrhu 51 m visokega stolpa stoji kip sv. Mihaela, ki se bori proti zmaju, danes pa je v njem muzej z razstavo orožja. Služi tudi kot razgledna točka, vstopnina v muzej znaša 4,30 €.
Če boste imeli čas, si oglejte tudi modro cerkev sv. Elizabete (Modrý kostol sv. Alžbety), sicer v malo bolj oddaljenem delu mesta. Zgrajena je bila med leti 1909 – 1913 in sicer je prvotno služila kot šolska kapela in bila del sosednje srednje šole. Cerkev je zaradi zanimive fasade, modrih ploščic, mozaikov in modre svetleče strehe prava paša za oči (še notranjost je modra).
- Modra cerkev sv. Elizabete (Modrý kostol sv. Alžbety)
Na hribu nad Bratislavo se nahaja še vojaški spomenik Slavín. Z avtobusom št. 147 se peljite do postaje Stará vinárska, potem pa pojdite peš do vrha hriba. Gre za mogočen spomenik 6.000 padlim sovjetskim vojakom, ki so življenja izgubili v 2. svetovni vojni (pri izgnanstvu nemških vojakov iz Zahodne Slovaške). Me si ga na žalost nismo imele časa ogledati.
Za konec našega izleta smo šle še do nakupovalne ulice (Obchodná ulica) – ko smo čakale na tramvaj, sta nas dve turistki spraševali, kako se nekam pride. Smo rekle, da nismo od tu, ampak smo jima vseeno znale kar dobro pomagati (gotovo bolje kot kakšen domačin, saj smo imele vse načrte). Nakupovanje nas je izčrpalo, tako da smo šle v McDonalds na ”pomarančevi sok” in v eni pekarni jedle štrudelj in druge dobrote.
- Nakupovanje na Obchodni ulici
- Trgovina z lasuljami
Po celi ulici so stali kot nekakšni ”kontejnerji”, v katerih so azijke delale manikure. Na obrazih so imele tiste maske za zdravnike, izgledalo je malo strašno. Potem smo se pa še malo vozile s tramvajem, ker smo imele čas, med drugim do pošte (da smo dobile znamke za kartice), v trgovino po malico in do koncertne dvorane. Kar se tiče hrane in pijače, je bilo vse dokaj ugodno (približno iste cene kot pri nas), v primerjavi z dragim Dunajem (prejšnji dan), pa se nam je vse zdelo grozno poceni.
Naslednje jutro je bil že čas za odhod. Jožica (GPS) nam je govorila kam naj gremo, na določeni točki pa je bila čisto razkopana cesta in smo zavile v edino ulico, kamor se je dalo…tu so bile tračnice od tramvaja in se ne bi smele voziti. Še dobro da smo našle eno majhno luknjo ravno za naš avto, da nas tramvaj ni povozil. Na srečo smo se rešile in pot nadaljevale proti Dunaju. Tu smo se tokrat malo ustavile v centru mesta, parkirale smo v parkirni hiši na Karlsplatzu. Celotna dunajska dogodivščina, vključno z utesnjeno podzemno garažo, je opisana v prispevku Ideja za izlet: Dunaj.