Grafiti – ti zidovi so od vseh!
»Ga hočete, betonskega Banksyja? V redu, če imate sto in več tisoč evrov«.
Za sodobni fenomen, ki ga danes poznamo pod imenom grafiti, je bilo bržkone najpomembneje odkritje vodoodpornega flomastra in pločevinka spreja, katera sta se v sedemdesetih letih kot glavna pripomočka grafitiranja znašla v rokah peščice Američanov. Kaj kmalu se je sprva zelo marginalna in vandalska umetnost sprevrgla v pravo revolucijo ulične kreativne umetnosti. Grafite so mladi umetniki risali povsod, ni bilo mesta in zidu, ki bi jih odvračal od sprejanja po njem, še več, če je bila lokacija še posebej nevarna in težko dostopna ali sporna, še toliko bolje, grafit je bil s svoje estetske plati vreden veliko več v primerjavi s kakšno »kraco« na steni sredi glavne ulice, grafitar pa je obveljal za kralja ulice, postal je »king«. Izpostavljeni večji nevarnosti, več adrenalina se je stekalo in nastajali so boljši grafiti.
Ulični umetniki na ves glas razglašajo, da prazni sivi dolgočasni zidovi in stene ulic, ta sveža »platna«, kar kličejo po tem, da jih poslikajo in s tem, ko jih okrasijo z grafiti, le-tem vlijejo življenje.
»Rad imam svoje mesto«, pravi, »zato ga oblečem v barve!«
Prav podzemne železnice so se v newyorških obrobjih hitro izkazale za ključno sredstvo komuniciranja med grafitarji, svoje stvaritve so »pošiljali« naokoli, da si jih je lahko ogledalo številno občinstvo na postajališčih metroja od Manhattna in Brooklyna do New Jerseyja, kar pa je bilo še posebej pomembno, da je hkrati takšna potujoča galerija med grafitarji pospešila tekmovalnost in konkurenco. V urbani sredini moderne arhitekture človek hrepeni po prostoru, v katerem ga ne bi nihče motil in ogrožal, da bi se tam počutil sam svoj gospodar in bi razbremenil duha in telo. Grafitar želi biti slišan, izraža in opozarja na družbeno socialne ter politične problematike, hkrati vznemirja in provocira. Prav gotovo to najbolje uspeva Banksyju, ki velja za najbolj dobičkonosno ime med grafitarji. Njegova številna dela krasijo stene domov zvezdniških imen iz sveta filma in glasbe, precej od teh so uspešno prodali na londonskih dražbah, katerih cene so kot za šalo dosegale nekaj deset in sto tisoč funtov.
Da je stvar lahko še bolj ekstremna, pričajo nekatere nepremičnine zasebnikov, na katerih se je pojavil Banksyjev grafit in ker je tip pač največji »frajer«, so steno oz. grafit pred zunanjimi vplivi in propadom zaščitili kar s pleksi steklom, stavbi pa s tem močno dvignili vrednost. Ta človek brez identitete ne želi uzreti luči slave. Humorne in udarne podobe grafitov kombinira s šokantnimi in ironičnimi slogani antikapitalizma in protiivojnimi sporočili, kjer subjekti podgan, policistov, vojakov, angleške kraljice in otrok nagovarjajo mimoidoče s celega sveta.
Anonimnost avtorja, ki razkriva mističnost idolov super junakov z zakritimi obrazi, katerih ime in sloves nam je poznan, medtem ko obraz ostaja skrit, ustvarja iluzijo alter ega fenomena grafitarja, ki skuša ubežati frustracijam novodobnega življenja. Ostaja skriti glasnik naše družbe in z grafitom komunicira ter pripoveduje zgodbe prostora in časa, v katerem nastajajo.
