Družabna omrežja niso več samo prostor za prijatelje: kako jih uporabljati, ne da bi ona uporabljala nas

Družabna omrežja so bila nekoč predvsem seznam prijateljev, fotografije z dopusta in občasna burna razprava pod objavo. Danes so hkrati televizija, oglasni pano, iskalnik, trgovina, politični oder, prostor za delo in neskončen tok kratkih videov. Največja sprememba pa ni v tem, koliko aplikacij imamo. Spremenilo se je kdo odloča, kaj bomo videli.

Na večini velikih platform vsebine ne gledamo več predvsem po časovnem zaporedju objav ljudi, ki smo jih izbrali sami. Priporočilni sistemi ocenjujejo, kaj bi nas lahko zadržalo na zaslonu, in nam ponujajo vedno nove objave. To je priročno, zabavno in včasih presenetljivo uporabno. Hkrati pomeni, da je naš spletni dan precej bolj oblikovan z algoritmi, kot se običajno zavedamo.

Algoritem ne išče nujno najboljšega za nas

Ko aplikacija ugotovi, da smo se pri videu ustavili, ga pogledali do konca, komentirali ali delili, dobi signal, da nas tema zanima. Nato nam ponudi več podobnega. Sistem je lahko izjemno dober pri odkrivanju glasbe, receptov, hobijev ali strokovnjakov, za katere sicer ne bi nikoli slišali.

Toda cilj priporočilnega sistema ni nujno, da bomo po dvajsetih minutah bolje obveščeni ali bolj zadovoljni. Poslovni model številnih platform temelji na pozornosti. Dalj časa ko ostanemo, več priložnosti je za prikaz oglasov, nakup ali drugo interakcijo.

Zato je uporabno razlikovati med vsebino, ki smo jo želeli poiskati, in vsebino, ki nam jo je sistem izbral. To ni poziv k begu z družabnih omrežij, ampak k nekoliko bolj zavestni uporabi.

Kratki video je spremenil ritem interneta

TikTok je populariziral obliko, ki so jo nato v različnih različicah prevzele tudi druge platforme: navpični kratki video, naslednji posnetek pa je oddaljen samo en gib prsta. Takšen format skoraj popolnoma odstrani trenje med eno in naslednjo vsebino.

Rezultat je nenavadna mešanica. V petih minutah lahko dobimo kuharski trik, politično trditev, oglas za prehransko dopolnilo, šalo, posnetek vojne, finančni nasvet in mačko, ki pade s kavča. Vse je prikazano v podobnem vizualnem okolju, čeprav kakovost in zanesljivost informacij nimata nič skupnega.

Prav zato je pri pomembnih trditvah dobro zapustiti aplikacijo in poiskati izvirni vir. Video z milijonom ogledov ni zaradi števila ogledov postal medicinski, finančni ali znanstveni dokaz.

Lažni profili so samo ena vrsta spletne prevare

Pred desetletjem je bilo dovolj opozoriti, da oseba za profilno fotografijo morda ni tista, za katero se izdaja. To še vedno drži, toda danes je manipulacija precej širša. Fotografije je mogoče prepričljivo ustvariti ali spremeniti z umetno inteligenco, glas posnemati, videoposnetke predelati, lažne profile pa uporabljati v usklajenih mrežah.

Preden zaupamo neznanemu profilu, je smiselno pogledati njegovo zgodovino, način komuniciranja, povezave in predvsem to, kaj od nas želi. Rdeča zastavica ni samo čudna fotografija. To so tudi nenadna nujnost, prošnja za denar, selitev pogovora na drugo aplikacijo, zahteva po kodi za prijavo ali povezava, na kateri naj bi »potrdili račun«.

Na družabnih omrežjih se prepir pogosto izplača – platformi

Jezna reakcija je še vedno reakcija. Komentar, v katerem nekomu razložimo, kako zelo se moti, poveča aktivnost pod objavo. Včasih je razprava smiselna; drugič samo pomaga širiti vsebino, ki je brez našega ogorčenja morda sploh ne bi videlo toliko ljudi.

Pred odgovorom si je zato koristno zastaviti tri vprašanja: ali sogovornik kaže najmanjšo pripravljenost na pogovor, ali imam kaj preverljivega dodati in ali bo moj odgovor komu koristil? Če je odgovor trikrat ne, je lahko najbolj učinkovit klik »ne zanima me«, utišanje ali blokada.

Zasebnost ni samo vprašanje tega, kaj objavimo

Ljudje pogosto razmišljamo o zasebnosti kot o fotografijah in osebnih podatkih, ki jih zavestno objavimo. Platforme pa lahko zbirajo tudi podatke o naši uporabi: katere vsebine gledamo, koliko časa se pri njih zadržimo, na kaj kliknemo in s kom komuniciramo, skladno z njihovimi pravili in veljavno zakonodajo.

Zato je vredno občasno pregledati nastavitve zasebnosti, dovoljenja aplikacij, lokacijske podatke, povezane naprave in možnosti personalizacije oglasov. Posebej previdni smo pri javnem objavljanju podatkov o otrocih, domačem naslovu, dnevnih rutinah in odsotnosti od doma.

Evropska pravila so se od leta 2014 močno spremenila

V Evropski uniji danes pomemben del pravil za spletne platforme določa Akt o digitalnih storitvah – DSA. Njegov namen je med drugim varnejše digitalno okolje, več preglednosti in odgovornosti platform ter obravnava sistemskih tveganj pri največjih storitvah.

Evropska komisija je v zadnjih letih odprla več postopkov glede velikih platform, tudi zaradi vprašanj priporočilnih sistemov, preglednosti in zasnove, ki lahko spodbuja pretirano uporabo. To ne pomeni, da je problem »rešen z zakonom«. Pomeni pa, da današnji splet ni več regulativni Divji zahod iz zgodnjih let družabnih omrežij.

Kaj pa otroci in najstniki?

Pri mlajših uporabnikih je težava, da se družabno življenje in digitalno okolje skoraj ne ločita več. Prepoved brez razlage zato pogosto ne deluje. Bolj uporabni so jasni dogovori o času, zasebnosti, stikih z neznanci, nočni uporabi telefona in tem, kaj storiti ob nadlegovanju ali izsiljevanju.

Odrasli imamo pri tem neprijetno nalogo: zgled. Težko je otroku razlagati, naj med kosilom odloži telefon, če sami med njegovim pripovedovanjem preverjamo obvestila.

Kako si povrniti nekaj nadzora

• Izklopimo obvestila, ki niso zares potrebna.
• Uporabljamo možnosti »ne zanima me«, utišanje in prenehanje sledenja, da priporočilni sistem dobi boljše signale.
• Pomembne novice in strokovne nasvete preverimo pri izvirnem oziroma zanesljivem viru.
• Ne odgovarjamo na vsako provokacijo samo zato, ker nam jo je aplikacija postavila pred oči.
• Občasno preverimo čas uporabe posameznih aplikacij.
• Za občutljive račune vključimo večfaktorsko prijavo in uporabljamo različna, močna gesla.
• Pred objavo fotografije ali podatka druge osebe pomislimo tudi na njeno zasebnost.

Družabna omrežja niso niti dobra niti slaba

Omogočajo, da ohranjamo stike, najdemo skupnosti, se učimo, ustvarjamo, prodajamo, odkrivamo nove ideje in spremljamo ljudi z drugega konca sveta. Ista infrastruktura pa lahko pospeši prevaro, širjenje napačnih informacij, nadlegovanje in brezciljno porabo ur.

Razlika pogosto ni v aplikaciji sami, temveč v načinu uporabe in v tem, koliko odločitev prepustimo njenemu priporočilnemu sistemu. Najbolj zdrava digitalna navada zato morda ni dramatičen izbris vseh računov. Včasih je dovolj, da se ob naslednjem neskončnem drsenju vprašamo: sem to vsebino izbral jaz ali je ona izbrala mene?