Samopodoba – ali te imajo radi?

»No one can make you feel inferior without your consent.«

Eleanor Rooselvelt

Mediji so v našem času glede žensk in njihove podobe razdeljeni na dva pola – na eni strani imamo kozmetično industrijo, ki nas prepričuje, da nam brez tega ali onega izdelka z njihovih prodajalnih polic živeti ni, in nam obljubljajo, če bomo kupile ta in ta parfum ali šampon za lase ali – bolj poredko – obleko, da se bo na nas čudežno prilepil seksi alfa samec in bomo srečno živele do konca dni. Ali vsaj tako kot neka gospodična v petdesetih odtenkih sive – da bomo strastno oboževane, večno mlade in imele več kupov denarja kot bi jih lahko v tem življenju porabile. Tako da bi lahko porabljale denar za čudežne kreme, losjone, telovadne naprave, različne lepotne procedure in še in še.

Na drugi strani pa imamo v knjigarnah polno knjig o tem, kako si izboljšati samopodobo – kako priti v stik z notranjim otrokom, kako si izboljšati samozavest, kako se postaviti zase, kako imeti fantastične odnose s sosedom, njegovo tečno mačko, opravljivo sodelavko in vreščečim dojenčkom na zatrpanem avtobusu ko se vse utrujene odpravljamo domov, in pri tem naši možgani po polžje počasi razmišljajo, kaj pripraviti dragemu za večerjo, saj ubožček brez nas nikakor ne bi zmogel (tukaj (pod)zavestno zanemarimo majhno goro izpraznjenih konzerv že pripravljene hrane in ‘piksen’ piva, ki redno romajo v smeti, seveda z našo pomočjo). In nato dobimo telefonski klic v slogu ‘Anja pripravlja jutri fešto, prideš? Pa prinesi tisto pito ko jo takooo dobro narediš. Čawči, L.’ In nato panika, kaj bomo oblekle, da ja ne bomo izpadle kot povožen dihur. Pod nujno se torej našemu ‘to-do’ seznamu za jutrišnji dan pridruži nakupovanje sestavin za pito in o, moj bog, nimamo več tistega pudra, ki je tako božansko prekril nadležne črne pikice na našem obrazu, in če smo že pri tem, bi bilo dobro preizkusiti tisti losjon za telo ki ga oglašajo že en teden, in ne bi bilo odveč, če bi si kupile še en gel za tuširanje, pa še enega za našega mačota, in tista šminka je zgledala na manekenki X tako kul –

Vir: [imigion.org.], b.d.

Stop. Ali ste opazili? Med meditacijo, kako umiriti našega notranjega otroka in mrzličnim sestavljanjem, kaj vse potrebujemo za jutrišnjo ‘predstavo’, kozmetična industrija brez težave zmaga. Gverilska taktika, temelječa na enem samem vprašanju, nas je neusmiljeno stisnila v kot in porušila našo samozavest kot hišico iz kart. In to vprašanje je….
… Ali te imajo radi?

Colbie Caillat to vprašanje izvrstno predstavi v njeni pesmi Try, in medtem ko berete ta članek, vas vabim, da jo poslušate.

Samopodoba in mediji

Samopodoba je prepričanje, o svoji sposobnosti, znanju in moči – plus naši privlačnosti za (večinoma) nasprotni spol. In kozmetična industrija se poigrava z našo samopodobo, pa če to mi sami vemo ali ne, s takšno lahkoto kot gravitacija na zemljo privlači jabolko. Privlačnost je dandanes pomembna bolj kot kdajkoli – zvezdnice in njihova brezhibna, mladostna telesa, ki na videz ne kažejo znakov staranja, kažejo glamur privlačnosti na rdeči preprogi in nemalokrat pripravijo svoje sovrstnice in ženske nasploh do tega, da zavistno vzdihujejo in se potem vržejo v premlevanje njihovih napak – pa naj bodo to oblačila, obnašanje ali zveze – s še večjo vnemo kot prej. Še vedno pa kupijo tisti šampon ali kremo, ki ju je ista igralka ali pevka predstavila v reklami v upanju, da jih bo naredilo vsaj pol tako privlačne in samozavestne kot je ona. Kot da tudi ona nima kdaj pa kdaj slabih dni, ko je čisto na tleh in si želi pojesti ogromno skledo sladoleda ali gromozansko pico, obložene z mesom, debelo plastjo sira in feferoni, čeprav ve, da je to škodljivo za njeno kožo.

Samopodoba na tleh

Ne glede ali je Ona igralka na A-listi, najbolj priljubljena punca v razredu ali začetnica v ličenju ali preprosta delavka za tekočim trakom, vsaka med nami je že velikokrat želela vreči ličilni čopič in maskaro, rdečilo za ustnice in tisti zakomplicirani negovalni set za obraz v koš za smeti. Ker tiste dni ves ta cirkus privlačnosti za nasprotni spol preprosto ni vreden vsega tega trpljenja. Še en dodaten kilometer, da boš na poroki svoje prijateljice zgledala sijajno? In četudi je do poroke še dobrega pol leta? Ali pa, če nas zapusti fant. Odlična priložnost za prenajedanje s sladoledom in čokolado in gledanjem solzavih filmov ter premišljevanja, da ima glavna junakinja vsaj srečen konec medtem ko moramo me, nesrečnice, počasi pobrati črepinje svojih zlomljenih src in jih znova lepiti skupaj, košček za koščkom. In pri tem ne pomaga niti tista grozna fraza (če je bila izrečena) – ‘ni bila tvoja krivda, kriv sem jaz.’ Samozavest je kjub vsemu pokopana vsaj tisoč metrov pod zemljo in ne da nobenega znaka, da bo kmalu oživela. Niti če si kupimo tisto pregrešno drago torbico ali čevlje, ki smo jih gledale v izložbi že kakšen mesec ali dva.

Ali se imaš rada?

Ogledalo je tisto, ki nam največkrat pove, koliko se naj imamo radi ali ne. Če je za tisti dan ali večer naša koža popolna in ni podočnjakov, pričeska pa stoji, kot smo želele, se zadovoljno nasmehnemo svoji dvojnici v ogledalu, pograbimo ključe in torbico ter samozavestno odkorakamo v dan ali večer. Takrat se imamo rade in žarimo. Ali ko smo zaljubljene – ne pravijo zaman, da se moški dobesedno ‘lepijo’ na ženske, ki so srečne v zvezi. Ker je to vidno. Ker imajo tisto čarobno iskrico v očeh. Ker hodijo lahkotno in vzravnano in sprejemajo življenje kot nekaj čudovitega, pa čeprav jim je dež ravno uničil njihove najljubše salonarje.

So pa tudi dnevi, ko se pogledamo v ogledalo in vidimo samo strašilo. Ne vidimo gladke kože temveč mozolj, ki ga je treba čim hitreje in temeljiteje uničiti. Ne vidimo čudovitih oči ampak si želimo, da bi bila njihova barva podobna očem trenutno najbolj znane in seksi igralke ali pevke. Ne vidimo zdravega telesa temveč se kritično premerimo in si želimo, da bi bile bolj ali manj vitke in da bi tista ‘kritična mesta’ bila popravljena s čarobno palčko, čeprav z njimi ni pravzaprav nič narobe. Ko nam da nekdo kompliment, se hitimo opravičevati in se poskušamo napraviti še bolj povprečne, medtem ko razmišljamo, kaj na nas je sploh tako lepega, da je to opazno. Ali pa naj vljudno predlagamo, da si dajalec komplimenta nabavi očala?

Vir: [rotflpictures.com], b.d.

Imeti se rad

Sodobni priročniki za samopomoč vsi govorijo o tem, kako nujno se je sprejemati in imeti rad, in mnogo od njih predlaga tudi tehnike, s pomočjo katerih se da to tudi doseči. Toda imeti se rad z vsemi napakami in odlikami je proces, ki traja skozi vse življenje. Treba si je znati odpustiti tisto če(z)merno ocenjevanje svoje zrcalne podobe in opustiti nenehno iskanje potrditev za naše šibkosti v komentarjih naših najdražjih, znancev in tujcev. Treba si znati dovoliti, da se afnamo, pojemo malce preveč na glas ali plesati izven ritma in se vmes imeti fajn. Da delamo napake, majhne in velike. Da se oblečemo, kot nam je udobno, in ne v nekaj, kar naj bi bilo ‘trendi’, pa je v resnici mučilna naprava poslana z modnih stez pod pretvezo umetnosti in ‘chic’ izgleda. Treba se je preprosto imeti rad, tudi in predvsem takrat, ko si sam, pa naj bo to v hiši, ko beremo knjigo, ali zunaj v naravi ali ko na glas pojemo pesem pod tušem ali med pomivanjem posode, in nam naš štirinožni pasji prijatelj daje podporo z glasnim zavijanjem (Naši štirinožci, tako pasji kot mačji, so se naučili, da moje pevske poskuse med pomivanjem in pospravljanjem gladko ignorirajo).

Ni se vam treba truditi tako močno, da bi vas imeli radi. Ni treba, da ste kopija kogarkoli, ker ste tudi same že izjemne in unikatne. Nič ni narobe s tem, da se polepšate, vendar vam zato ni teba zapraviti več ur, denarja in ličil za popolnost, ki bo izginila, ko boste šle spat. Počnite, kar vas veseli. Preberite, kar vas zanima, poslušajte glasbo, ki vam prikliče nasmeh na ustnice in dvigne razpoloženje. Več se smejte. In ko vas tisti notranji glasek vpraša, če se imate radi, srčno upam in vam želim, da bo vaš nedvoumen, glasen odgovor: DA.

Malo za šalo…

Vir: [mimiandeunice.com],b.d.