Kako zmanjšati stroške ogrevanja brez prenove stanovanja

Ni treba zamenjati fasade ali ogrevalnega sistema, da bi zmanjšali nepotrebno porabo toplote. Največji brezplačni ali poceni prihranki so pogosto skriti v previsoki temperaturi, slabem upravljanju radiatorjev, dolgotrajno odprtih oknih in pohištvu, ki ovira oddajanje toplote. Čudežnega trika ni: smisel je zmanjšati izgube, ne pa živeti v mrzlem stanovanju.

Najprej izmerimo temperaturo

Občutek ni vedno dober merilnik. Termometer postavimo v bivalno cono, ne na radiator ali hladno okensko polico. Če je prostor stalno precej toplejši, kot ga potrebujemo, je znižanje nastavitve najpreprostejši ukrep. Vsaka stavba je drugačna, zato ne obljubljamo univerzalnega odstotka prihranka.

Termostatski ventil naj dela namesto nas

Termostatske glave ne uporabljamo kot stikalo med 0 in 5. Izberemo primerno ciljno nastavitev in jo pustimo delovati. Višja številka ne pomeni nujno hitrejšega segrevanja. Glava mora biti prosta, ne skrita za zaveso ali pohištvom.

Prostori nimajo nujno enakih potreb. Hodnik je lahko hladnejši od dnevne sobe, spalnica drugačna od kopalnice. Pri tem pa ne pretiravamo z ohlajanjem, saj zelo hladne površine povečajo možnost kondenzacije.

Radiator naj ne ogreva kavča

Velik kavč tik pred radiatorjem, dolga zavesa ali dekorativna maska zmanjšujejo kroženje toplega zraka. Radiator potrebuje prostor. Če je mogoče, pohištvo odmaknemo in zaveso uredimo tako, da ne prekriva radiatorja ter termostatske glave.

Odzračimo le, ko je razlog

Šumenje in radiator, ki je zgoraj hladen, lahko kažeta na zrak v sistemu. Takrat je odzračevanje smiselno. Po posegu preverimo tlak sistema skladno z navodili proizvajalca. Če je radiator spodaj hladen, težava ni nujno zrak; možne so usedline ali slab pretok.

Prezračujmo kratko in intenzivno

Pozimi je večurno okno na kip energetsko slaba rešitev. Ohlaja špalete in bližnje površine, izmenjava zraka pa je lahko počasna. Bolje je za nekaj minut odpreti okna na široko, po možnosti ustvariti prepih, nato jih zapreti. Tako zamenjamo zrak, ne da bi ure dolgo hladili konstrukcijo.

Zračimo predvsem po prhanju, kuhanju, spanju in sušenju perila. S tem nadzorujemo vlago in zmanjšujemo tveganje kondenzacije.

Preverimo tesnila oken in vrat

Če ob zaprtem oknu občutimo jasen prepih, preverimo stanje tesnil in nastavitev okovja. Obrabljeno tesnilo je lahko poceni popravek, vendar oken ne smemo nekritično »zatesniti do konca«, če je stavba odvisna od načrtovanih prezračevalnih rež. Svež zrak mora še vedno priti v prostor na nadzorovan način.

Rolete in zavese pomagajo – pravilno uporabljene

Ponoči lahko spuščene zunanje rolete zmanjšajo toplotne izgube skozi okno. Debele zavese prav tako ustvarijo dodatno zračno plast, vendar ne smejo prekrivati radiatorja. Čez sončen zimski dan zavese odgrnemo in izkoristimo sončne dobitke.

Ne ogrevajmo praznega stanovanja enako kot zasedenega

Če smo vsak delovnik več ur odsotni, je smiseln urnik. Pri talnem ogrevanju in zelo masivnih stavbah so hitri temperaturni preskoki manj učinkoviti kot pri radiatorjih, zato sistem prilagodimo njegovi vztrajnosti. Pametni termostat je koristen samo, če ga uporabljamo premišljeno.

Topla voda je del računa

Pri nekaterih gospodinjstvih je pomemben delež energije namenjen pripravi sanitarne tople vode. Krajše prhanje, učinkovita ročka in odprava kapljajoče tople vode lahko zmanjšajo porabo brez vpliva na temperaturo stanovanja. Nastavitve bojlerja pa morajo upoštevati varnost in navodila proizvajalca; temperature ne znižujemo na slepo.

Merimo porabo, ne samo računa

Račun je odvisen tudi od cen energenta in vremena. Če želimo vedeti, ali sprememba deluje, primerjamo porabo energije v podobnih obdobjih ter upoštevamo zunanje temperature. En cenejši mesec še ne dokazuje, da je nov termostat naredil čudež.

Česa ne priporočamo

• ogrevanja stanovanja s pečico,
• zapiranja vseh prezračevalnih odprtin,
• ekstremnega ohlajanja prostorov z zunanjimi stenami,
• prekrivanja radiatorjev z mokrim perilom kot stalne prakse,
• nakupa »varčevalnih« naprav brez jasnega tehničnega učinka.

Enodnevni pregled doma

Začnemo pri termometru. Nato pogledamo vsak radiator: je prost, termostatska glava diha, je ogrevanje enakomerno? Preverimo okna zaradi prepiha, način zračenja in urnik ogrevanja. Zvečer spustimo rolete, zjutraj jih ob soncu dvignemo. Po enem tednu preverimo udobje in porabo.

Kdaj so majhni ukrepi premalo?

Če so stene zelo hladne, okna slaba, sistem zastarel ali je poraba izrazito visoka, imajo večje naložbe večji potencial. Takrat je smiseln energetski pregled in preverjanje aktualnih spodbud Eko sklada. Toda tudi po prenovi ostanejo navade pomembne.

Najcenejša toplota je tista, ki je ne izgubimo po nepotrebnem. To ne pomeni življenja v puloverju pri neudobni temperaturi. Pomeni, da ogrevamo toliko, kolikor potrebujemo, toploto spravimo v prostor namesto za zaveso in zrak zamenjamo hitro namesto skozi več ur priprto okno.