Biti ali ne biti

Človek zmore biti močnejši od zunanje usode in vsak dan stoji pred odločitvijo, ali bo iz svojega trpljenja napravil notranji uspeh.
(Viktor E. Frankl)

Je lahko nasmešek na obrazu lažen in zaigran? Je nasmeh nekaj, kar pride iz tvoje globine ali je maska, ki prekrije odsev tvojega mizernega občutka, ki ga nasmeh izziva?

Ljudje bi se smehljali in za maskami zaigranih nasmehov prikrivali sence, ki jih držijo v mračnem ujetništvu, iz katerega duša hlasta za zrakom, vendar je ta vse bolj in bolj onesnažen z idejami, ki so samo burleske, ujete v iluzijo idej o stvareh, kakšne bi morale biti. Cel svet zgrajen na idejah je iluzija, ker cel svet pravzaprav je iluzija. Svet je tragedija za tiste, ki čutijo in je komedija, za vse tiste, ki mislijo. Kje smo izgubili ravnovesje in kam nas je ponesla težnja, in zakaj? Morda, ker je taka družbeno sprejemljiva zamisel? Ker nas bo veter spremebe ponesel preko ustaljenih norm in okvirjev? Ker si ne moremo privoščiti drugačnosti, ker drugačnost pomeni nenehena navzkrižja s povprečnimi in kritičnimi umi današnjega časa?

Zakaj se bojimo biti drugačni, izstopiti iz množice, pokazati svetu, kdo smo v resnici? Če je naš odgovor, da zaradi predsodkov in kaj si bodo ljudje mislili, potem se moramo vprašati, ali nismo tudi sami tisti, s predsodkom, na čelu.

Naravno je, da nas zastrašuje dejstvo, da dejansko stopimo iz množice, vendar menim, da je prava tragedija prav to, da smo kot vsi ostali. Saj smo bili vendar rojeni kot edinstveni primerki, vsak izmed nas, zato je absurd obstajati zgolj kot kopija.Če smo samo to, kopije, potem kar naenkrat postanemo nadomestljivi, namesto nenadomestljivi, kot je naš prvotni namen.

Nič ni narobe v tem, das mo drugačni. To samo pomeni, da smo dovolj pogumni, da smo to, kar smo in življenje živimo po lastnih prepričanjih. In tudi ta se spreminjajo. Ker jih nadgrajujemo in tako preraščamo.Zgraditi integrirano osebnost ni lahek zalogaj, saj se tu pod vprašaj postavlja nujnost soočenja z nasprotujočimi si mišljenji in naš odziv nanje.

Ko smo enkrat zmožni integracije vseh svojih aspektov v osebnostno celoto, takrat je jasno, da je v danem primeru nujen zrel in premišljen odziv, ki pa se še vedno sklada z našo osebnostjo.Vedno moramo biti pripravljeni stopiti korak nazaj in v mislih pretehtavati dva nasprotujoča si mišljenja, brez pretiranega nakazovanja emocij, ter pokazati zmožnost poigravanja z določeno mislijo, brez navezanosti nanjo.

Največja oblast je oblast nad samim seboj.
(Seneka)

To nas popelje v noetični svet, svet idej, kjer se zrcalijo vse možnosti hkrati in vsepovsod in brez potrebe, da ima sogovornik zadoščenje glede svoje zamisli, za katero misli, da je prava.

Ljudje se ti bodo posmehovali, te ogovarjali za tvojim hrbtom in ti nasprotovali, v kolikor ne boš živel po ustaljenih družbenih pravilih. Ampak vedi, da si globoko v sebi pravzaprav tudi sami želijo, da bi imeli pogum, da bi storili prav to, kar počneš ti. Bili sami svoji in neodvisni. Ali nismo mi vsi del družbe in potemtakem tisti, ki družbena pravila postavljajo? Zakaj jih omejujemo s skrivanjem v množicah in nadevanjem mask, ki kazijo našo originalnost in raznolikost?

Originalnost je izziv in zahteva karakter. Vendar raje premagam ovire, ki se mi postavijo na tej poti, kot pa da se preostanek življenja sprašujem kako bi bilo, ko bi bila moja odločitev drugačna.