Anksioznost – simptomi in zdravljenje
Anksioznost je v Sloveniji pogost pojav, a se o njej premalo govori. Za namen tega prispevka, smo izvedli tudi kratko anketo, katera je nepoznanost anksioznosti tudi potrdila. Kar polovica anketirancev je namreč navedla, da anksioznosti ne poznajo. Zato smo se odločili, da v prispevku na kratko pojasnimo to rastočo duševno motnjo, saj že z razumevanjem problema odpremo pot rešitvi.
Občutek anksioznosti oziroma tesnobe je normalen v primeru, ko se soočamo s stresno situacijo kot so npr. razgovor za službo, pomemben izpit, zdravstvene težave ali pa prvi zmenek. Naravno je, da smo v tovrstnih situacijah živčni. Če pa ste prišli do točke, ko ta občutek tesnobe nadzira vaše življenje oziroma omejuje vaše aktivnosti, v tem primeru se verjetno soočate z enim od tipov anksioznosti.

Anksioznost
Simptomi anksioznosti
Ker je vrst anksioznosti več, je potrebno razumeti, da se simptomi te motnje lahko razlikujejo od osebe do osebe. Anksioznost torej nastopa v različnih oblikah. Medtem ko se ena oseba spopada s stalnim občutkom tesnobe in strahu se lahko druga neracionalno boji samo vožnje avtomobila. Če povzamemo, je vsem vrstam anksioznosti skupno le to, da se oseba, ki se z njo spopada boji oz. se počuti ogroženo v situacijah v katerih se večina ljudi ne. Torej, če …
- Ste nenehno napeti, zaskrbljeni in razdraženi?
- tesnoba vpliva na vaše delo, šolo in družinsko življenje?
- Se obremenjujete s strahovi za katere veste, da so iracionalni?
- Se izogibate določenim aktivnostim, ker veste da vam povzročajo občutek anksioznosti?
- Ali občutite nenadne, nepričakovane napade panike, ki jih prepoznate predvsem po močnejšem bitju srca?
- Imate občutek, da vas nesreče in slabi dogodki čakajo za vsakim vogalom?
… se najverjetneje spopadate s tipom anksioznosti.
Čustveni in fizični simptomi anksioznosti
Simptomi anksioznosti se nadalje delijo na čustvene in fizične simptome.
Čustveni simptomi
Poleg že prej omenjenih iracionalnih strahov med te simptome spadajo še: občutek groze, težave s koncentracijo, napetost in lahka razdražljivost, radikalni pesimizem, nemir, iskanje znakov morebitne nevarnosti oziroma ogroženosti, občutek “prazne glave”. Veliko ljudi, ki se spopada z anksioznostjo pa se pogosto sreča tudi z depresijo. Ker pojav depresije poslabša anksioznost in obratno je potrebno poiskati pomoč za obe stanji.
Fizični simptomi
Anksioznost zaradi številnih psihičnih oziroma čustvenih dogajanj v telesu povzroči tudi fizične simptome, kateri so mnogokrat zamenjani s posledico kakšnega drugega bolezenskega stanja. Prav zato je potrebnih kar nekaj obiskov pri zdravniku, preden se ugotovi dejanski vzrok teh simptomov. Najpogostejši fizični simptomi anksioznosti so: močan utrip srca, potenje, vrtoglavica, pogosto uriniranje ali diareja, pomanjkanje zraka, tresenje telesa, napetost mišic, glavoboli, pretirana utrujenost in nespečnost.
Tipi anksioznosti
Obstaja šest vrst anskioznostne motnje:
- Splošna anksioznost: ko vam stalne skrbi in strah preprečujejo normalni vsakdan. Fizični simptomi, ki se pogosto pojavljajo ob tej motnji so nespečnost, utrujenost, nemir in težave z želodcem.
- Napadi panike: za to vrsto anksioznosti so značilni ponavljajoči in nepričakovani panični napadi in tudi strah pred temi napadi. To motnjo pogosto spremlja tudi strah pred majhnimi zaprtimi prostori iz katerih ni mogoče pobegniti v primeru paničnega napada, npr. letala.
- Obsesivno-kompulzivna motnja: to motnjo prestavljajo neželene misli in dejanja, ki se jih navidezno ne da ustaviti ali kontrolirati. Npr. stalna skrb ali ste ugasnili pečico oz. zaklenili stanovanje. Lahko trpite tudi za nekontroliranimi ponavljajočimi se dejanji, kot je npr. stalno umivanje rok.
- Fobija: poimenujemo pretirane strahove pred določenimi predmeti, aktivnostmi ali situacijami, ki dejansko ne predstavljajo nevarnosti.Žal izogibanje, le poveča moč strahu.
- Socialna anksioznost: predstavlja predvsem strah pred tem kako vas vidijo drugi oziroma strah pred ponižanjem v javnosti. Najbolj pogosta oblika te vrste anksioznosti je strah pred nastopanjem.
- Post-travmatska anksioznost: je ekstremna vrsta anksioznosti, ki lahko sledi travmatičnemu dogodku. Lahko si jo prestavljate tudi kot napad panike, ki redkokdaj popusti. Simptomi vključujejo nočne more oziroma podoživljanje dogodka, umik pred stikom z ljudmi in izogibanje situacijam, ki bi vas lahko spomnile na ta dogodek.
Zdravljenje in samopomoč
V boju z anksioznostjo lahko veliko naredimo sami. Vseeno pa je priporočljivo najprej izključiti možnost zdravstvenih težav, ki lahko povzročajo podobne simptome kot anksioznost (težave s ščitnico, hipoglikemija, astma). Ko boste izključili zdravstvene težave pa se je pametno posvetovati s terapevtom, ki vam bo pomagal pri določitvi tipa anksioznosti in načina zdravljenja. Anksioznost se namreč da zdraviti s terapijo ali pa z zdravili.
Vsi, ki imate/imamo veliko skrbi pa nimamo nujno anksioznostne motnje. Tesnobo lahko povzroči tudi veliko drugih faktorjev, tudi tako banalen razlog kot je prevelika količina kave. Pomembno je torej, da skrbimo za svoje telo, zdravje, dovolj spanca, telesne aktivnosti in prostega časa. Tega ne more nihče narediti namesto nas.
Trije glavni nasveti za samopomoč
Soočite se z negativnimi mislimi
Zapišite svoje skrbi, zapisane ne izpadejo več tako strašne. Vzemite si točno določen čas (npr. 10 min na dan) za premlevanje vaših skrbi, preostali del dneva pa se z njimi ne ukvarjajte več. Sprejmite negotovost, s stresom in tesnobo življenje ne bo postalo nič bolj predvidljivo.
Pogovarjajte se o svojih težavah
Dejstvo, da se pri nas o tem premalo govori, dejstvo, da je splošno slaba ozaveščenost o različnih vrstah duševnih motenj, strahov, nas ovira pri tem, da bi o tem z lahkoto spregovorili, da bi svoje težave razgalili, bodisi s prijatelji, svojimi bližnjimi ali drugimi, ki jim zaupamo. Za tovrstno pomoč obstajajo različne skupine, forumi, kjer lahko anonimno, brez ogroženosti lastne integritete izmenjujete svoje izkušnje z drugimi in s pomočjo njihovih izkušenj poiščete lastno pot in rešitev iz stanja anksioznosti.
Postavite sebe na prvo mesto
Začnite se ukvarjati s sprostitvenimi tehnikami, kot sta meditacija in globoko dihanje. Dajte več poudarka zdravi prehrani. Zmanjšajte vnos alkohola in nikotina. Telesna aktivnost naj postane vsakdanja rutina, prav tako pa si dnevno privoščite vsaj 7 ur spanca. Spoštujete sami sebe.
Odličen prispevek!
Hvala. Sem odkrila, da mi je kar blizu tema. Mogoče celo preveč :/ 🙂