Sanje – svet domišljije

Ponoči, ko zaspimo, nas možgani popeljejo v deželo sanj. Tam vse zavore popustijo in naša domišljija splete najrazličnejše zgodbe. Sanje so različne. Sama imamo pogosto preroške sanje. Tako me marsikdaj ob kakšnem dogodku ”po glavi udari” déjà vu. Pa tudi tako doživeto sem že sanjala, da sem vonjala in čutila, barve pa so bile tako intenzivne da jih še v naravi težko najdeš. Sanje so tema, ki ponuja veliko vprašanj. Zakaj sanjamo? Ali sanjajo tudi slepi ljudje? Zakaj se sanj včasih ne spomnimo? Ali sanjamo vsako noč? Vprašanje, ki mu marsikdo pripisuje največji pomen pa je- kaj naše sanje pomenijo?

Sanje skozi zgodovino

Če se ozremo v zgodovino, lahko začnemo kar z jamskim človekom. V Franciji, v jami Lascauxu, so namreč odkrili poslikavo jamskega človeka, ki je na steno naslikal spečega človeka, ki sanja, da lovi svoj plen. Seveda kaj poslikava pravzaprav prikazuje, ne moremo trditi zagotovo, saj je razlaga stvar interpretacije vsakega posameznika. Interpretacija pa so pravzaprav tudi naše sanje.

Egipčani so verjeli, da so sanje sporočila bogov. Kot vemo, so bili bogovi zelo pomembni Egipčanom, zato so sanje jemali kot zelo pomembna sporočila. Prav zato so Egipčani, v času okoli 1.300 let pred našim štetjem, izdelali sanjsko knjigo, v kateri so podali razlage za več kot 200 sporočil (sanj). Niso pa Egipčani edini, ki so imeli svojo sanjsko knjigo. Te so imeli tudi perzijci, Babilonci, Judje, Asirci, Grki.

V povezavi s sanjami obstaja več različnih teorij. Teorija, ki jo potrjujejo tudi sodobni teoretiki, pa je teorija, ki sta jo razvila Aristotel in Platon. In sicer sta bila prepričana, da se v naših sanjah skriva naša prava narava. Grki so precej prispevali k preučevanju in odkrivanju pomena sanj. Nekje v 2. stoletju našega štetja, je Grk Artremidorus napisal prvo obsežnejše delo v povezavi s sanjami. Menil je, da vsak človek sanja svoje sanje. Sanje naj bi bile poučne in človeku koristne. Artremidorus je preučeval tudi ponavljajoče se sanje.

Morda najbolj znana teorija, že zaradi avtorja, je teorija Sigmunda Freuda. Ta je bil prepričan, da so sanje odraz naših neizpolnjenih želja, ki jih razum v budnem stanju pogosto zavrne. S sanjami naj bi izražali prepovedane želje, ki si jih dovolimo le v spanju. Freud je sanje poimenoval:”Kraljevska pot v nezavedno”. Trdil je, da lahko resničen pomen sanj razkrijemo le takrat, ko postopoma vsakemu delu naših sanj pripišemo več možnih pomenov. Freud je bil tudi mnogokrat kritiziran, saj je razlago sanj povezoval s spolnostjo.

Drug, pogosto omenjen teoretik pa je Carl Gustav Jung. Ta je bil Freudov učenec, vendar je kasneje, ločeno od Freuda, razvil svoje teorije. Jung je analiziral tako sanje drugih kot tudi svoje sanje in jih nato poskušal interpretirati (to mu je pomagalo predvsem pri razlagi pomenov in razvoju teorij). Po njegovo, so sanje del narave, ki nam želi nekaj sporočiti.

Tako Freud kot Jung sta oba zelo pomembna za razumevanje podzavesti in sanj. Sanjam sta oba pripisovala simbolen pomen, ki naj bi nam pomagal pri reševanju težav  v budnem stanju. Se pa razlikujeta v pomembni točki. Medtem, ko je Freud verjel, da posamezniku pri razlagi njegovih sanj lahko pomaga le izučen psiholog, je Jung posameznikom dajal nasvete, kako si ta (posameznik) lahko sam razloži svoje sanje.

Sodobni teoretiki pa so mnenja, da so sanje zgolj popačen spomin na naše resnične izkušnje. Tako naj bi bile naše sanje sporočilo naše podzavesti. Ker z podzavestjo nismo zavestno povezani, nam sanje razkrivajo kakšni smo brez družbenih omejitev.

Kdaj sanjamo?

Sanjamo med spanjem, takrat naši možgani ustvarjajo najrazličnejše dogodke, podobe, prizore. Sanje doživljamo kot nekaj resničnega, saj se le redko zavedamo da gre za sanje. Kljub temu pa so sanje namišljeno doživetje, zvokov, občutkov, slik med spanjem.

Sanje se zgodijo v zadnji fazi spanja. Ta faza se imenuje REM – Rapid Eye Movement (spanje s hitrim premikanjem oči). V tej fazi spanja je dejavnost naših možganov zelo visoka. Seveda sanjamo tudi v drugih fazah spanja (imamo jih 5), vendar so sanje, ki jih sanjamo v REM fazi najbolj žive in si jih najlažje zapomnimo.

Med sanjanjem posameznik lahko občuti močne občutke. Ti so lahko prijetni. Sanje, ki povzročijo občutke nelagodja, strahu, panike, pa imenujemo nočna mora. Posameznik običajno ne more imeti kontrole nad sanjami. Izjema je le lucidno sanjanje. To je takrat, ko se posameznik med sanjanjem zave da sanja. To zavedanje pa mu da moč, da vpliva na sanje.

Ali slepi ljudje lahko sanjajo?

Zanimivo vprašanje, ki se nam, ljudem, ki vidimo, zastavi kar samo od sebe je – kako sanje ”vidijo” slepi ljudje. Ali jih sploh lahko vidijo. Odgovor je: ljudje, ki so slepi od rojstva svojih sanj ne vidijo. Se pa potopijo v svet domišljije kot vsi drugi, le da uporabijo druge dražljaje, s katerimi si pomagajo tudi v budnem stanju. Tako od rojstva slepi ljudje v sanjah občutijo le občutke. Kaj pa tisti, ki niso slepi od rojstva? Ti ljudje pa v svojih sanjah še vedno lahko vidijo podobe. In sanjajo tako slike, kot občutke, ki jim jih sanje vzbujajo.

Sanje – svet domišljije

Sanje so lahko najrazličnejše. Sanje so lahko mentalne narave, moreče, telepatske, ponavljajoče, lahko spominjajo na resnične dogodke, itd. Sanje lahko, čeprav se večina tega pravzaprav ne zaveda, vplivajo na posameznikovo duševno stanje.

Kot zanimivost naj povem, da sanjajo skoraj vsi sesalci. S tem mislim ljudi in tudi živali. Pri ljudeh je čas, ki ga zapolnjujejo sanje opredeljen na 90 do 120 minut na noč. Pri živalih pa je ta čas opredeljen glede na njihovo velikost. Tako recimo slon sanja kar 120 minut na noč, mačka 24 minut, miš pa le 10 minut.

Veliko ljudi sanja da pada v globino. To lahko človeka zelo vznemiri. Najpogostejša razlaga teh občutij pa je, da se veliko število sanj pojavi v trenutku ko zaspimo. Takrat se naše telo sprošča in pomirja. In zato lahko pride do sanj o padanju v globino. To pa seveda ni edina možna razlaga.

Poznam veliko ljudi ki pravijo, da v svojih sanjah letijo. Zanimivo se mi tudi zdi dejstvo, da kar nekaj ljudi sanje doživlja v črno-beli različici. Sama pa recimo marsikdaj sanjam v angleškem jeziku. In tako dalje. Sanje so res različne.

Zakaj se sanj ne spomnimo?

Kar 50% naših sanj naj bi pozabili v prvih 5 minutah po tistem ko se prebudimo. Ko mine 10 minut od našega bujenja pa se ne spomnimo kar 90% naših sanj. Pogosto pa se nam lahko zgodi (vsaj meni se), da se sanj spomnimo kar tako, sredi dneva.

Teoretiki so navedli nekaj razlogov za pozabljanje naših sanj. Eden od razlogov je, da so občutki in zaznave iz sanj preslabotni. Prav tako si ljudje lažje zapomnimo tisto, kar se nam je zgodilo že večkrat, kot pa tisto kar je bilo zgolj enkratno doživetje – in večina podob iz sanj je enkratno doživetje. Prav tako naj bi bil vzrok za pozabljanje sanj v tem, da so sanje pogosto neurejene in nerazumljive, nelogične. Ko se zbudimo našo pozornost usmerimo na ”budni” svet, in tako se sanje umikajo novemu dnevu. Razlog pa tiči tudi v tem, da večine ljudi njihove sanje ne zanimajo, zato jih hitreje pozabijo.

Lovilec sanj – ročno izdelan predmet, ki je osnovan na obroču (tradicionalno naj bi bila to vrba), v katerega je vpletena mreža. Lovilec sanj je lahko okrašen z različnimi predmeti, največkrat so to peresa. Prav tako je lovilec sanj lahko izdelan iz več števila krogov. Indijanci verjamejo, da lovilci sanj privlačijo sanje v svoje mreže – dobri duhovi (po indijanskih šegah naj bi bile sanje sporočila duhov iz onstranstva) najdejo pot skozi mrežo in lebdijo med posvečenimi peresi in nad spečimi ljudmi. Slabi duhovi, pa se v mreže ujamejo in se stopijo v jutranjem soncu. Z lovilcem sanj pa je povezano tudi prepričanje, da celo noč lovi naše sanje (tako dobre kot slabe) in jih shrani, da se jih zjutraj lahko spomnimo. Več o lovilcu sanj si lahko preberete v prispevku avtorice Nadiane.

Konec koncev pa ne pozabimo na sanje, ki jih živimo in upamo na njihovo uresničitev v budnem stanju. Te sanje nas spodbujajo da se borimo za svoje želje, pričakovanja. Tako so, po mojem mnenju, naše življenjske (zavedne) sanje enako pomembne kot tiste, ki jih živimo v nezavednem svetu.

Že Martin Luther King je dejal:”I have a dream.”  (Imam sanje).