Zakaj in kako nastane tornado?

Tornadi v nas vzbujajo strahospoštovanje. Po eni strani občudujemo, kakšna sila narave je to, po drugi strani se jih, povsem upravičeno, bojimo. Ste se kdaj vprašali kaj sploh je tornado? Kako nastane? Zakaj je njegova moč lahko tako uničevalna? Kje se tornadi največkrat pojavljajo? So to le ZDA ali povsod po svetu? Kako nevarni so tornadi za Evropo? Slovenijo?

Kaj je tornado?

Definicija pravi, da je tornado močan nevihtni veter, za katerega je značilen vrtinčasti oblak v obliki dimnika.

Tornado je tako lijakast zračni vrtinec, ki se razteza vse od nevihtnega oblaka do tal. Običajno tornado v premeru meri okoli  nekaj 10 metrov (znani so tudi primeri, ko je tornado v premeru meril nekaj 100 metrov). Pojav tornada običajno traja nekaj minut, tisti močnejši tornadi tudi nekaj ur. Pojavi pa se lahko kjerkoli na svetu.

Beseda tornado izhaja iz besede ”tornar”, ki je španskega izvora (tudi portugalskega) in pomeni vrteti, obračati se.

Merjenje moči tronada

Moč tornada merimo Fujitovi lestvici, ki ima šest stopenj; od F0 do F5. Lestvico je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja sestavil T. Theodore Fujita, strokovnjak s področja preučevanja tornadov.

Lestvici je določil tudi tri kategorije:

• šibak,
• močan
• in uničujoč tornado.

Pri čemer stopnji F0 in F1 pomenita šibak tornado, ki povzroči manjšo škodo, kot je nekaj polomljenih vej, podrtih cestnih znakov, porušenih dimnikov …
Stopnji F2 in F3 označujeta močan tornado, ki povzroči precejšnjo škodo in stopnji F4 in F5 po Fujitovi lestvici pomenita popolno uničenje, saj tornado s takšno močjo iz obličja zemlje izbriše vse, kar mu pride na pot.

Tornado lahko prepotuje od nekaj kilometrov pa tudi do več 100 kilometrov.  Kot zanimivost, največja zabeležena hitrost tornada je 240 km/h. Povprečna hitrost pa znaša okoli 55 km/h. Vetrovi, ki divjajo znotraj tornada pa lahko dosežejo tudi hitrosti do 500 km/h in več.

Poznamo vodne trombe (to so tornadi, ki nastanejo nad morjem ali jezerom) in prašne vrtince.

Vodna tromba (tornado, ki nastane nad morjem ali jezerom).

Kako nastane tornado?

Lokalni zrak se zaradi sončnega sevanja segreje in, ker je gostota toplega zraka gostejša kot pri hladnem zraku, vzgon sili zrak navzgor, tako se ta zrak začne dvigovati. Večja kot je temperaturna razlike med okoliškim hladnim zrakom in dvigajočim se toplim zrakom, hitreje se bo zrak dvigal. Ko se topel zrak dviga, se začne raztezati in kot posledica raztezanja toplega zraka se dvigajoči se topli zrak prične ohlajati. Zrak se dviga tako dolgo, dokler je temperatura dvigajočega se zraka višja od temperature hladnejšega okoliškega zraka. Ko se temperaturi izenačita, temu območju pravimo tropavza (kar se zgodi približno 12 kilometrov nad tlemi) se preneha dvigovati. Od te točke naprej se zrak radialno (v vse smeri) razširi. Medtem, ko se topel zrak dviga in ohlaja, pride tudi do točke, ko se ohladi do določene temperature, ko se iz toplega zraka se prične izločati para, ta točka se imenuje rosišče. Tako nastanejo oblaki in z njimi tudi nevihte (če se je zrak dovolj hitro dvigal)  iz katerih se kasneje (lahko) razvijejo tornadi.

A vsak nastanek nevihte še ne pomeni nastanka tornada. Zato mora biti izpolnjenih še nekaj drugih pogojev, ki so krivci za nastanek različnih vrst neviht in tudi tornadov.

Poznamo dve vrsti neviht.

Navadna in supercelična nevihtna celica

Pri navadni nevihtni celici se v nevihtnem oblaku nabere tolikšna količina vode, da je sila dvigajočega se zraka ne more več zadržati in tedaj se pojavijo padavine, ki na svoji poti k tlom potujejo skozi dvigajoči se topli zrak. Med padanjem del padavin izhlapi, zato se zrak ohladi. Nevihta tako uniči samo sebe (se zaduši) in iz takšnih neviht se tornado praviloma ne razvije.

Pri supercelični nevihtni celici pa nevihti veter, ki je v višinah, piha iz druge smeri kot veter, ki se nahaja v nižjem delu nevihte. Tako nastane vrtinčasta cev. Dvigajoči zrak vrtinčasto cev postavi iz vodoravne lege v navpično in, ker v zgornjem delu oblaka veter piha iz druge smeti kot v spodnjem delu, se padavine v območju toplega dvigajočega se zraka ne pojavijo. Takšna nevihta se ne zaduši sama od sebe in traja precej dlje kot navadna nevihta. Pri takšni nevihti so pogosti močnejši nalivi in obilnejše padavine, tudi toča. V nadaljevanju razvoja takšne nevihte se rotacija dvigajočega  toplega zraka prenese na nastajajoči tornado, ki se nato počasi spusti proti tlom. Pri tem se hitrost vrtenja poveča, saj je tornado bistveni ožji od vrtečega zraka v nevihti.

Pred nastankom tornada nastane oblačni zid, ki nastane na koncu nevihtnega oblaka (na njegovem repu), saj je tam dvigovanje toplega zraka najmočnejše. Po približno 10 minutah od nastanka oblačnega zidu, se iz njega proti tlom spusti tornado. Ko tornado nastane, se v samem centru tornada zračni tlak močno zniža. In ker, zaradi vzgonske sile zrak v tornado ne more vdreti od zgoraj in, ker sila trenja istočasno zmanjšuje dotok zraka v tornado iz okolice, se tornado ob stiku s tlemi še dodatno okrepi in postane stabilnejši.

Iz nevihte, ki je nastala, piha tudi veter ki ga imenujemo dolnik in piha navpično navzdol. Le-ta tla doseže nekaj minut pred pojavom tornada in nato sčasoma prevlada nad dvigajočim se zrakom in, ko se to zgodi, dolnik prekine dotok vlažnega in toplega zraka v nevihtni oblak (oblačni zid), tako rotacija oblačnega zidu oslabi in izgine. Tornado posledično oslabi in se spremeni v obliko opletajoče se vrvi in na koncu popolnoma izgine.

Ali pojav tornada lahko napovemo?

S poznavanjem nekaterih pogojev za nastanek tornada, se lahko pojav tornada napove vnaprej, četudi je veliko procesov, ki so povezani z nastankom tornada še vedno nejasnih. A kljub temu, da možnost nastanka tornada strokovnjaki napovedo, ne morejo pa napovedati točnega časa, kraja (lokacije), smeri gibanja tornada niti moči.

Najpogostejša območja nastanka tornada

Tornadi se najpogosteje pojavijo na kopnem in se lahko pojavijo v kateremkoli letnem času. Kot že omenjeno na začetku, se lahko pojavijo kjerkoli na svetu, čeprav imajo tornadi najboljše pogoje za nastanek prav nad ravninskim delom ZDA, ki se razteza vse od Mehiškega zaliva, vse tja do meje s Kanado. Dokaj pogosti so tudi v Avstraliji.

Pa v Evropi?

Tudi v Evropi pojavi tornada niso redek pojav. V Nemčiji tako na-primer zabeležijo okoli 10 tornadov letno. Veliko jih opazijo tudi v Veliki Britaniji.
Tudi Slovenija ni imuna na tornade. Zadnji, v Sloveniji Zabeležen tornado se je pojavil v okolici Hotedršice (Notranjska). To je bilo 23. avgusta leta1986, hitrost vetra v tornadu (notranji vetrovi) pa so dosegli hitrost okoli 216 km/h. Tornado je za seboj pustil kar 34 kilometrov dolgo in 100-300 metrov široko sled.

V sosednji Hrvaški pa so zelo pogoste vodne trombe; nazadnje je vodna tromba leta 2016 povzročila precejšnjo materialno škodo na območju med Šoltom in Splitom. Tudi v letu 2006 (med otokoma Hvar in Brač) in leta 2005 (okolica Šibenika) so Hrvatje zabeležili pojav vodne trombe.

Opora pri pisanju: Wikipedija, Kvarkadabra in tornado.atspace.com