Vročinski krč ali ko ti zastane srce

Še danes, po 3 letih, lahko živo opišem občutke tistega sobotnega dopoldneva. Ko smo se prvič srečali z vročinskim krčem pri otroku. Seveda sem o vročinskih krčih slišala tako mimogrede v pogovorih drugih, a nikoli nisem bila prav pozorna, kaj se v resnici dogaja. Zato sem se tudi odločila, da našo izkušnjo delim z vami. Mogoče bo kdo prepoznal znake in mu bo prihranjen kakšen procent straha, ki ga kot starš takrat občutiš.

Moram trkat, da imam 3 zdrave otroke, zato toliko bolj spoštujem vse starše, ki se vsakodnevno spopadajo z boleznijo svojih otrok. Nemoč, ki jo čutiš, ko gledaš otroka in ne veš, kaj mu je, je nepopisna. No, pa naj začnem na začetku.

Kot sem že omenila, je hčerka prvi krč doživela neko julijsko soboto, ko smo se odpravljali k stricu na zabavo ob njegovem jubileju. Hčerka je imela takrat 3 leta in še vedno je hodila po kosilu počivat. Ker smo imeli doma še 3 mesečnega dojenčka, smo ravno kupili novo video varuško. Bila sem sama doma, mož je dopoldne še delal.

Hčerka je utrujena

Na terasi sem obešala perilo, ko je prišla hčerka do mene in sama rekla, da je utrujena in gre počivat. Super, sem si mislila. Se bo vsaj malo naspala pred kosilom in bo potem mir. Pospremila sem jo v zgornje nadstropje. Malo sem jo še pocartala, pa je rekla, da bi spala. Ker je parket že star in zelo škripa, sem se odločila, da ji zaprem vrata sobice, na sestrino posteljico pa nastavim video varuško. Zaprla sem vrata , da je ne zbudimo, ko se bomo šli pripravljat za odhod. Z dojenčkom sem odšla na teraso, do konca obesiti perilo.

Vročinski krč

Čez kakšnih 10 minut se je vrnil tudi mož in vprašal, kje so punce. Vsa vesela sem mu povedala, da je srednja hčerka zaspala sama od sebe. Pogledal je na varuško in vprašal, zakaj tako čudno odpira usta. Ker je bila v sobi tema, ni bilo tako dobro videti. Odšla sem pogledat in zagledala hčerko, ki je bila modro vijolične barve, vsa se je tresla, oči je imela obrnjene nazaj, na ustih pa malo pene. Skoraj se mi je ustavilo srce in na ves glas sem hotela poklicati moža, pa mi glas ni in ni hotel iz ust. Na srečo je takrat že pritekel mož. V sekundi sem spet prišla k sebi in hčerko odnesla v kopalnico. Tisoč misli mi je rojilo po glavi. Kaj je zdaj to? Je kaj pojedla, se duši ? S tresočo roko sem prižgala mobitel ter drsala po ekranu ter iskala zdravstveni dom. Z drugo roko pa držala hčerko v naročju ter jo probala spraviti k zavesti. Klicala sem jo po imenu, jo nežno udarjala po hrbtu, da bi mogoče kaj izkašljala, nič. Njeno malo telo je čisto brez zavesti ležalo na mojih rokah.

112

Na srečo sem takoj dobila urgenco in v eni sapi povedala, da se mi otrok duši v naročju, da je vsa modra in negibna ter ne vem kaj naj naredim. Še preden sem odložila mobitel, sem slišala sireno rešilca. Mož je odnesel hčerko v dnevno sobo, sama pa sem vzela še dojenčka in jo odložila kar na tla. Medtem je rešilec že prispel do nas. Nikoli ne bom pozabila pogleda starejše sestrice. Iz učk so ji tekle solzice, ko je gledala negibno sestro na sedežni. Prosila sem jo, če lahko popazi na dojenčka. Sama sem z eno roko klicala teto, da bi prišla popazit otroke, z drugo držala negibno hčerko. Dobro, da imamo sorodnike zelo blizu in takoj so bili vsi pri nas.

Prehospitalna enota

Zdravnica je na hitro pogledala hčerko, jo zavila v oddejo in reševalec jo je odnesel v vozilo. Nagonsko sem skočila za njo, a mi je isti trenutek kapnilo, da imam doma 3 mesečnega dojenčka, ki je težko brez mamice. Zato se je mož usedel zraven in odpeljali so se v zdravstveni dom. Ko so zaprli vrata rešilca se mi je paralo srce. Kam peljejo mojega sončka?? Kaj je zdaj to? Jo bom še kdaj videla? Nisem vedela, kje se me drži glava. Noge me niso več držale in usedla sem se na tla k dojenčku. Takrat so se solze kar ulile. Vsak je probal najti kakšno besedo tolažbe, a takrat ne slišiš ničesar. S strahom sem čakala klic moža, kam jo vozijo. Kmalu je poklical in rekel, da grejo v bolnišnico. Nekaj časa sem sedela za mizo, potem pa poklicala taščo, če gre lahko z mano, da bo pazila na dojenčka. Hotela sem biti ob hčerki, čakanje doma je postajalo nevzdržno. Še danes ne vem, kako sem se takrat pripeljala do bolnice, verjetno je bil kriv adrenalin.

V bolnišnici

Ko sem prišla do hčerine sobe, je bila že priključena na infuzijo, negibno je ležala v postelji, iz rokic so ji bingljale cevke. Bila je kot mali speči angelček. Zdravnica nam je povedala, da sumijo na vročinski krč. Dobila je dozo stesolida, ter svečko, ki zbija vročino. Povedala je tudi, da bo sedaj počivala kakšni dve uri, ker deluje zdravilo kot uspavalo. Sedela sem zraven posteljice in jo ves čas božala. Še vedno nisem mogla dojemati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Komaj sem čakala, da odpre  svoje velike učke. Po dobrih dveh urah se je začela prebujati. Najprej je začudeno gledala kje je, potem pa je  počasi prihajala k sebi. Ko je iz malih ustec izletela ena pripomba v njenem igrivem stilu, sem vedela, da je moja punčka nazaj. Z atijem sta ostala v bolnišnici še 3 dni. Potrdili so adenovirozo, ki je povzročila vročinski krč. Čeprav so nam razložili, da pride do krča takrat, ko vročina hitro naraste, možgani pa ne morejo tako hitro tega sprejeti, za nas takrat to ni držalo, saj vročine sploh ni imela.

Odpust

Ob odpustu smo dobili dozo stesolida, ki ga moramo dati sami takoj ko nastopi krč. Natančna navodila, kako ravnati ob krču in dobre želje, da se ne bi več ponavljalo. Dolgo , dolgo časa sva rabila, da sva ponoči spet mirno spala. Še danes se sprašujeva, kaj bi se zgodilo, če takrat ne bi prižgala varuške in je mož ne bi videl na ekranu. Kakšno škodo bi utrpeli možgani, če bi jo pustili še kakšno uro v dobri veri da spi. Na srečo se je vse dobro končalo.

Simptomi

V 2,5 letih je imela krč še 3x. Naučili smo se prepoznati znake, čeprav so baje pri vsakemu drugačni. Naša hčerka postane utrujena, začne poležavati na kavču ali postelji, sploh ni nujno, da ima visoko vročino. Uleže se na posteljo in skoraj takoj postane čisto neodzivna. Ne oglaša se, ko jo kličemo, roke ji mrtvo padajo ob telesu.

Ukrepanje

Takrat ji hitro vbrizgamo dozo stesolida, nato še svečko voltarena, da zbije morebitno vročino in pokličemo rešilca. V zdravstvenem domu jo ohlajajo, če je potrebno, če ne pa počakamo, da pride spet k sebi.

Kaj pa ostali?

Ko sem govorila z drugimi mamicami, sem opazila, da ima vsaka drugačno zgodbo. Pri enih se otroci fajn tresejo, podobno epileptičnemu napadu, naša se ni skoraj nič. Pri nekaterih se krči ponavljajo tudi do 10x na mesec. Mi smo imeli očitno srečo, če se temu lahko tako reče. Naredili smo zalogo stesolida, babice in tete seznanili s simptomi in kako pomagati.

Krči izzvenijo

Sedaj mineva leto dni od zadnjega krča. Zdravnica nam je rekla, naj bi nekako do 5 ali 6 leta izginili. Upamo, da so krči za nami. Hčerka je danes zdrava 5,5 letnica, ki se veseli prvega šolskega dne. “GASILSKI KRČI”  kot jim je sama nekoč rekla, pa bodo ostali nekje daleč, daleč potisnjeni v spominu. Počasi smo se navadili na to, da jih mogoče več ne bo. Pozabili pa ne bomo nikoli. Sploh ne prvega, ki nama je vzel par let življenja.

Še koristen članek, ki vam bo mogoče v pomoč: Kako ukrepati pri vročinskih krčih.