Virus Zika
Virus Zika se prenaša preko pika komarja Aedes aegypti, ki širi tudi virus Denge in Čikungunja. Zelo redko se bolezen prenaša tudi s spolnimi odnosi (virus naj bi odkrili tudi v semenski tekočini). Najbolj nevaren pa je prenos virusa preko posteljice z matere na plod. Virus za razmnoževanje potrebuje “gostujoče” (žive) celice, ki jo okužijo.
Virus Zika so prvič izolirali od opic aprila 1947 v bližini Viktorijinega jezera v vzhodnoafriškem Jezerskem višavju. Druga izolacija virusa pa se je zgodila januarja 1948.
Prvič so virus opisali leta 1952, leta 1968 pa so prvič virus izolirali od ljudi v Nigeriji.
Od leta 1951 do leta 1981 so odkrili okužene ljudi v Srednjeafriški republiki, Egiptu, Sierri Leone, Tanzaniji, Ugandi, Indiji, Indoneziji, Maleziji, na Filipinih, Tajskem in v Vietnamu. Lahko rečemo, da je imel virus dva rodova – afriškega in azijskega.
Leta 2007 se prvič pojavi izbruh izven Afrike in Azije. Leta 2014 pa se je razširil po Tihem oceanu na Francosko Polinezijo in Velikonočne otoke.
Leta 2015 so ga odkrili v Srednji Ameriki, na Karibih in v Južni Ameriki. Lahko bi rekli, da je ta virus že dosegel raven pandemije, kar pomeni, da gre za epidemijo bolezni, ki zajame populacijo na velikem geografskem območju. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila, da virus Zika predstavlja nevarnost za javno zdravje (predvsem za nosečnice) po celem svetu.
Nekateri navajajo, da se bolezen v zadnjem času tako hitro širi zaradi pomanjkanja naravne imunosti med prebivalci Južne Amerike. WHO pa opozarja, da je potrebno v kritičnih predelih odstraniti vire, ki povzročajo razmnoževanje komarjev (predvsem stoječe vode).
Posledice okužbe z virusom Zika so povišana telesna temperatura, blagi glavoboli, izpuščaji, slabo počutje, bolečine v sklepih, vnete in rdeče oči (mnogi te simptome primerjajo s simptomi gripe). Simptomi so največkrat blagi in trajajo od nekaj dni do enega tedna, pojavijo pa se od dva do sedem dni po okužbi. Zelo redko se pojavijo tudi prebavne težave, razjede in srbež, hospitalizacije so zelo redke.
Zdravniki pri okužbi svetujejo veliko počitka in tekočine, jemanje zdravil za nižanje povišane telesne temperature ter odpravo bolečin (odsvetujejo jemanje aspirina ali drugih protivnetnih zdravil). Simptome bolezni zdravijo s paracetamolom (vrsta protibolečinskega zdravila). O kombinaciji zdravil se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Ob sumu na okužbo mora posameznik obiskati zdravnika, ki mu bo pregledal kri ter mu dal dodatna navodila. Zaradi okužbe z virusom ni zabeležene še nobene smrtne žrtve.
Najhujša posledica okužbe pa je mikrocefalija pri novorojenčkih. Pri tem gre za prirojeno deformacijo, ki jo nekateri laično imenujejo tudi “mala glava”. Obseg glave je glede na ostale dele dele telesa nesorazmerno manjši. Osebe z mikrocefalijo imajo navadno poškodovane možgane, zato je okrnjena fina motorika, motorična koordinacija in pojavljajo se mentalne nepravilnosti (od avtizma do hiperaktivnosti). Mikrocefalijo odkrivajo z ultrazvočnimi preiskavami in nuhalno svetlino. Med oktobrom 2015 in februarjem 2016 so potrdili 4000 primerov te bolezni. V Evropi so prvi primer okužbe odkrili na Danskem, ko naj bi se bolnica z virusom okužila na potovanju po Latinski Ameriki. Lahko rečemo, da so v Evropi trenutno okuženi predvsem turisti, ki so potovali po državah, kjer se virus pojavlja. To je razlog, da potovanja v rizične države odsvetujejo nosečnicam oziroma ženskam, ki nameravajo zanositi.
Zdravila ali cepiv za virus Zika ni. Raziskave sicer intenzivno potekajo, vendar naj bi cepivo odkrili šele čez kakšno desetletje. Okužbo lahko preprečimo tako, da nosimo oblačila z dolgimi rokavi in hlače z dolgimi hlačnicami, okna in vrata zavarujemo s komarniki oziroma mrežo, ki komarjem prepreči vstop v prostore. Uporabljamo ustrezne repelente, otroka v vozičku pa zavarujemo z mrežo, ki jo namestimo na otroški voziček. Izogibati se je potrebno stoječim vodam in pokriti moramo tudi domače vodne rezervoarje. Zelo pomembno je tudi, da v bližini doma ne kopičimo smeti.
Januarja 2016 je ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) izdal smernice za prizadete države, ki se nanašajo na okrepljene varnostne ukrepe in na odložitev potovanja za nosečnice v kritične države. Nekatere države pa iz preventivnih razlogov ženskam priporočajo odložitev zanositve, dokler obstaja tveganje za okužbe.