Sveča za žrtve trdih drog – pretresljiva zgodba (2)

Sveča za žrtve trdih drog – pretresljiva zgodba, nadaljevanje …

Sveča še vedno gori.

Njen plamen, ki se počasi ziblje me pomirja, čeprav mi po licu tečejo solze. Kolikokrat sem se v teh letih vprašala, ali bi lahko kaj spremenila? Dejanje narkomana, ki je užival trde droge, me je spremenilo, pa ne samo mene, celo našo ulico. Nič ni več, kot je včasih bilo, vsi smo na neki način bili žrtve trdih drog.

Še danes ne vem, kako sem lahko bila takrat tako mirna in zbrana. Nisem se smela prepustiti bolečini. Nekdo je moral za vse poskrbeti. Od kod sem črpala energijo, mi še danes ni jasno. Po pogrebu smo se nekako prebijali iz dneva v dan in čez noč postarali za 10 let. Možev brat je osivel preko noči, Tina pa je bila kot bilka. Tolažilo nas je dejstvo, da je Peter preživel in po pogrebu sem ga obiskala. Čeprav smo takoj izvedeli, kaj se je zgodilo, mi je šele v bolnici Peter natanko opisal, kaj se je dogajalo, ko smo se razšli pred hišo, ko sem prišla s službene poti.

Za svečo, Marinova in Petrova slika, že nekaj časa razmišljam, da ju pospravim.

Do bifeja sta ugibala, kaj sem jima prinesla za darilo ter načrtovala jutrišnji obisk diskoteke, srečna, da je vikend. Nista mislila dolgo ostati v bifeju, imela sta namen popiti dve pijači ter oditi na počitek. Ob vhodu v bife sta se začudila, da je ta prazen, saj sta v njem bila samo en gost in natakarica. Pozabila sta na to, da je v mestu koncert ter da je vsa mladina odšla na tega. Sedla sta za šank, naročila pijačo ter se šalila z natakarico. Pila sta že drugo pijačo, ura se je približala zaprtju lokala, natakarica je pogasila glavne luči in čistila, ko so se odprla vrata in v prostor je stopil mladenič, na kateremu se je videlo, da je močno vinjen ali drogiran.

Govoril je nerazumljivo, se naslonil na šank in vpil na natakarico, naj mu da cigarete. Ker cigaret niso prodajali, mu je to tudi povedala. Takrat se je obrnil k Petru in Marinu ter zahteval cigareto. Prijazno sta mu odgovorila, da jih nimata, ker ne kadita. Takrat je ponorel, ju zmerjal in žalil. Vedela sta, da natakarice s takšnim tipom ne smeta pustiti same, saj je prejšnji gost že odšel. Zato sta ga prosila, naj odide, ker se bo lokal zaprl. Natakarica je Petru prestrašeno podala ključe od lokala. on pa se je napotil k vratom, da bi pospremil nadležneža in zaklenil, vendar je ta kar naenkrat izvlekel iz jakne nož ter napadel Petra in ga dvakrat zabodel. Marin je skočil Petru na pomoč, ki je obležal, se sklonil k njemu, ampak ga je tip zabodel v hrbet in v vrat. Peter je ležal nezavesten, Marin pa se je boril z narkomanom za življenje. Ampak je ta z nožem bil v prednosti pred že ranjenim Marinom ter še nekajkrat zabodel Marina, ki je obležal zraven Petra. Medtem je natakarica že poklicala policijo in rešilca, narkoman pa je okrvavljen sedel za šank, na katerega je položil nož ter rekel natakarici popolnoma mirno, “in tako ti praviš, da nimaš cigaret”.

Marinu ni bilo več pomoči, Peter pa se je izvlekel s takojšnjo operacijo. Narkoman je bil policiji poznan uživalec trdih drog ter nasilnež, ki je starše zastraševal in jih počasi spravljal v grob že od svojega 14-tega leta. Ni bil samo narkoman temveč oseba, katere se je vsak izogibal.

Še malo pa bo sveča dogorela, naj pripravim novo?

Po prihodu Petra iz bolnišnice smo kar hitro opazili, da se je ta začel zapirati vase. Tudi obiski raznih terapevtov niso pomagali. Kakšno leto po tem je začel nerazumljivo in nepovezano govoriti sam s sabo in z Marinom. Poskušali smo vse ter ga vozili povsod, kjer smo imeli vsaj kanček upanja, da se izvleče iz teme, v katero se je vse bolj pogrezal. Sojenje narkomanu je njegovo psihično stanje še samo poslabšalo. Pet let po Marinovi tragični smrti so njegovi starši našli na mizi poslovilno pismo, njega pa na podstrešju obešenega.

Iz sobe zaslišim pričakovane zvoke. Najin sin se je prebudil. Najino sonce, najina radost, najino vse. Vzamem ga v naročje ter pomislim, da nikoli ne bo spoznal Marina in Petra. Sigurno pa bo nekega dne zvedel, da je tudi on žrtev narkomana, saj nismo več takšni, kot smo bili, cela naša ulica se je spremenila. Nič ni več tako, kot je bilo.