Matura vs. maturitetni tečaj
Matura se neusmiljeno bliža in dijaki se učijo v skoraj blaznem stanju, da jo bodo opravili kar se da dobro. Sama sem ena od njih, ko »gulim« tistih pet predmetov in upam na čim boljši rezultat. Razlika med mano in večino ostalih dijakov, ki opravljajo izpite je, da sem sama dvakrat poskusila srečo z maturitetnim tečajem, za katerega se odloča vedno več ljudi, v želji, da si pridobim splošno maturo. Ni mi uspelo. Zato sem si letos izpite plačala kot 21-letnik, da hkrati z opravljeno maturo dokažem tudi tisto, kar nas (dijakov) je veliko trdilo in kar se jih (večinsko profesorji) je še več trudilo zanikati: Matura je lažja od tečaja.
Za kogar je pojem maturitetni tečaj neznanka, naj pojasnim. Maturitetni tečaj je eno leto obiskovanja rednega srednješolskega pouka in s sprotnim opravljanjem testov snovi petih maturitetnih predmetov. Vsi testi morajo biti pozitivni, da se lahko na koncu dijak vpiše na spomladanski rok mature. V primeru, da je zaključna ocena negativna (oz. večino testov), temu sledijo popravni izpiti ali t.i. popravci, ki lahko vodijo k jesenskemu roku ali zapravljenem letu. Tečaj smeš opravljati samo dvakrat.
Kot sem že rekla, meni ni uspelo in zdaj sem tako rekoč v fazi »dokazovanja«. Tisti, ki tečaj poznajo, vedo, da je statistika nora. Več kot polovica vpisanih ali ne ostane do konca leta ali pa tečaja v bistvu ne opravi. Večina vseh pa trdi, da je tečaj v teoriji veliko težji od same mature. Sama sem med njimi. Veliko se nas je vpisalo z mišljenjem, da se ni tako hudo naučiti 5 predmetov v enem letu (ne mislim lahko, ker to ni, a tudi naj ne bi bilo grozno težko), a nas je veliko zapustilo klopi z neopravljenim spričevalom in odprtimi usti od šoka, saj smo vsi pozabljali, da zadeva navsezadnje le ni večinsko odvisna od nas in našega učenja. V igri so tudi profesorji.
Vsi poznamo zgodbe iz srednjih šol in o profesorjih, ki so si v nekem momentu iz nekega razloga vzeli nekega dijaka »na piko« in ta je nato imel vseskozi težave po lastni in večkrat po profesorjevi krivdi. To smo pozabili čisto vsi – da se tu lahko zgodi isto. Kar se tudi je. Nekateri so se na koncu lahko rešili s t.i. petim predmetom, ki si ga lahko opravljal brez pozitivnega tečaja (pri čemer so bili večinsko zelo uspešni), eni tega nismo mogli, eni so že na sredi obupali. Razumljivo. Po vsem tem času učenja lahko z lahkoto trdim, da, razen redkih predmetov oz. zaradi njihovih profesorjev, znam več kot od vseh ur kolikor sem jih zapravila s poukom. Toliko o tem, da je matura težja. Ne, ni. V dokaz je tudi več dijakov iz mojih dveh let, ki se je nazadnje isto odločilo za plačilo, ker tečaja ne bi opravili, maturo pa so z zelo lepimi ocenami.
Ta članek pišem zato, da mlajšim, ki se za to odločajo malo razsvetlim obzorje. Kot tudi za tiste, ki trdijo, da se nam večinsko samo ne da (dovolj) učiti in truditi. Za vse vas, ki razmišljate o tečaju: Dobro razmislite, preden se odločite za ta korak. Dobro premislite, pozanimajte se in če se le odločite, se učite. Učite, učite in še enkrat, učite. Pojdite na vsako uro (tudi, če so nezanimive in profesorji grozni), ker si tako najlažje najbolj zagotovite, da ne boste nikomur »stopili na žulj«. Bodite pridni in bog vas obvaruj, če boste jezikavi. Vsekakor pa obdržite v mislih, da je matura lažja. Nasprotno temu, s čimer vas strašijo profesorji. To ne pomeni, da jo boste naredili brez učenja, a bo dosti lažja od vseh tistih podrobnih testov, ravno zaradi objektivnosti in splošnosti. Dobro se naučite in vso srečo.(:
