Bipolarna motnja
Bipolarna motnja – soočanje
Imam bipolarno motnjo, kar pomeni po domače motnja razpoloženj, ki ima dva pola. Eden je depresija, drugi pa manija. Depresija je vsem poznana, lahko je samo epizoda, kar je globoko žalovanje, lahko pa je kronična, ki se ponavlja. Tako imam jaz. Manija pa je nasprotna depresiji, takrat je človek vzhičen, poln energije in hitrih misli ter nemirnih nog.
Kadar nisem v nobeni od teh epizod, sem popolnoma zdrava. Zdravim se že 13 let, vsa ta leta pridno jemljem tablete, ampak vseeno zamenjam razpoloženje 4 krat letno, ob menjavi letnih časov. Moj psihiater mi je na začetku povedal, da so tablete 40% zdravljenja, ostalih 60% pa je delo na sebi. Imela sem srečo, da me je sprejela psihoterapevtka, ki mi je pomagala naučiti se, kako živeti z bipolarno motnjo.
Sama sem zaposlena na Statističnem uradu in imam poleg tega še popoldanski s.p. za inštruiranje. Moja služba mi pomeni zelo veliko in dobro jo opravljam, vsaj tako trdi moja šefica. Popoldne in ob vikendih pa delam za svojo dušo, kajti učenje je moja strast od nekdaj. Ni lepšega, ko mi uspe naučiti učenca, kako se učiti, da se lahko sam zmore učiti in opravljati izpite, teste. Res je, da s tem tudi služim dodatni denar, ampak prvenstveno učim zaradi tega, ker mi to veliko pomeni.
Drugače pa sem čisto povprečna punca, ki se rada smeje, dela, uči in druži s prijatelji, katerih imam res veliko. Pa ne mislim facebook prijateljev, ampak resnične prijatelje, ki so mi stali teh 13 let vedno ob strani in sem jih navadila, da me opozorijo, kadar zbolim in sama zgrešim prve znake. Če sem pozorna na njih, potem se lahko sama pozdravim, če pa ne, moram iti na zdravljenje v bolnico v Polje.
Prvič mi je bilo tam zelo hudo, drugič že malo lažje, tretjič pa sem šla prostovoljno in mi ni bilo žal. Sedaj sem četrtič v bolnici, ker sem se preveč skurila in se rabim spočiti. Ven hodim za vikende in kmalu bom hodila samo še na dnevno zdravljenje, potem pa nazaj v službo, kar komaj čakam.
Bipolarcev, kakor se sami kličemo, je veliko in tudi oblik bipolarne motnje je več, eni se zdravijo lažje, drugi težje. Pomembno je samo to, da jemlješ tablete in redno hodiš na preglede k psihiatru. Drugače pa imam čisto navadno življenje.
