Kupi mi zvezdo

V današnjih časih je skoraj vsaka stvar naprodaj. Vsaka stvar, ki je jasno vidna, otipljiva … Ali pač?

Ljudje si ob različnih priložnostih radi podarjamo različna darila. Za veliko nas pa so najlepša darila nematerialna. To so pridobljene izkušnje, lepi spomini, surovi trenutki, ki jih občutimo in se jih ne da opisati z besedami. Lepota modrega neba, brez samega oblačka podnevi ali pa lepota temnega nočnega neba, s svetlimi zvezdicami in bleščečo luno.

Iz tega hrepenenja – kako nekomu, ki ga imamo radi, pričarati neotipljiv trenutek, neko toplo izkušnjo, smo celo prišli do obdarovanja z nemogočim – z zvezdami.

Seveda nebesna telesa niso v lasti nikogar, brezplačno v njih lahko uživamo vsi. Kar pa po novem lahko kupimo, je poimenovanje zvezd. Šokirana sem bila, ko sem slišala, da lahko za določen znesek, ki sega od $20 do $100 poimenujete zvezdo na nebu in dobite certifikat, na katerem je zabeleženo, da neka zvezda sedaj “uradno” nosi ime, ki ste ga sami izbrali.

Takoj sem začela raziskovati to čudno novo obliko obdarovanja. Prvo, kar sem se vprašala, je bilo: “Kdo za vraga je za to odgovoren in kdo ima sploh to pravico?” in kmalu sem tudi našla odgovor.

Mednarodna astronomska zveza IAU (The International Astronomical Union)

Poimenovanje zvezd je v domeni astronomov in ima dolgo zgodovino. Najsvetlejše zvezde na nebu nosijo antična, predvsem arabska imena.  V 17. stoletju so astronomi naredili prve zaresne kataloge zvezd, v katerih so se odločili za posebne načine njihovega označevanja. Kasneje so z vse večjimi teleskopi odkrivali tudi vse več zvezd, zato so morali astronomi kataloge izpopolniti in iz tega je nastala prava znanost. Nekateri astronomi se ukvarjajo le s katalogi in njihovo rabo. V sodobnih katalogih je na milijone zvezd, razvrščene pa so glede na nebesne koordinate, torej z lego, kje se na nebu nahajajo.

Torej preprosto povedano so imena, ki jih dodeli IAU, priznana in jih uporabljajo znanstveniki, vesoljske agencije in organizacije po celotnem svetu. Pri opazovanju zvezd in planetov, pri poročanju o njih v novicah, mora vsak natančno vedeti na katero lokacijo se določeno ime nanaša.

Ravno zaradi tega, ker so vse večje zvezde poimenovali že pred mnogimi leti, pride pri nakupu imena zvezd do določenih nevšečnosti. In sicer – zvezde skoraj nikoli niso vidne s prostimi očmi. Običajno jih je zelo težko najti, celo z velikim, računalniško vodenim teleskopom na dobri, temni lokaciji. Na certifikatu so običajno navedene zvezdine nebesne koordinate, a so pogosto nenatančne ali ne dovolj specifične. Zvezdne karte, ki jih dobijo kupci, so včasih samo fotokopije iz knjige in s črno piko obkroženo z rdečo. Pogosto je pika ročno narisana na papir (in s tem je iz slike nemogoče dovolj natančno določiti položaj zvezde). Zaradi teh razlogov je zelo malo verjetno, da boste kadarkoli videli to zvezdo, ki ste jo sami poimenovali.

Ideja je sicer zelo pravljična in romantična, ampak vsi vemo kako je s pravljicami v resničnem življenju. Če je poimenovanje zvezd nekaj zanimivega in lepega ali pa čisto nepotrebnega in bizarnega presodite sami in napišite kak komentar s svojim mnenjem – zelo me zanima kaj tudi vi menite o tem načinu obdarovanja.