Samota in osamljenost
Nekje sem prebrala:
Osamljenost pomeni neko veliko črno luknjo v meni, ki kriči po nekomu ali nečemu, da jo zapolni! Ko imaš občutek, da je vse tako kot mora biti, da si zadovoljen sam s seboj, da si si všeč. Da veš, da zmoreš sam ampak si z nekom ker je tako lepše, prijetnejše.
Samota je čas, ko sediš sam s seboj v tišini in si v srcu miren ne glede na okoliščine okoli sebe! Samota nima povezave z zunanjimi stvarmi, je notranji občutek. Je veselje do življenja, kontakt s seboj, drugimi in vesoljem … Samoto najdemo v tišini. Je prisotnost, je občutek da ne potrebujete nič in nikogar. Da je dovolj zgolj to, da ste edinstveni in neponovljivi.
Buda je rekel:
Bodite luč samemu sebi. Šele ko sem luč samemu sebi, lahko svetim v temi tudi drugim. In ko sem luč sebi, se celo vesolje razsvetli in smehlja z menoj!
Obožujem svoje prijatelje, a nekateri od njih bi morali to prebrati in razumeti!
Vedno bolj je prisoten strah pred osamljenostjo. Grozno in skoraj sramotno je biti sam. Če si osamljen, je skoraj tako kot bi se živ vrgel v levje krdelo in upal na srečen konec. Mož/ žena, otroci, služba, hiša in še pes … če tega ni, ti je v življenju spodletelo. Če si sam, je s tabo verjetno kaj narobe, pač nisi material za ženo/moža! Bolno je, da te določeni ljudje (in zadnje čase jih je vse več, žal) obsojajo če si sam, nekateri pretiravajo in se celo zgražajo.
In tako obstajajo samski posebneži, ki so že tako zafrustrirani in okuženi s staromodnim razmišljanjem o družini in partnerskimi odnosi (češ, brez tega ti ni vredno živeti), da prvega snubca/ osvajačico, ki pride mimo, pričakajo z odprto zadrgo in pripravljeni na razplod! Spet, nekateri se izogibajo resnim vezam kot da bi le-ta bila spolna bolezen ter si izmišljujejo dolgočasne izgovore, zakaj je ‘samski lajt ful zakon’, oh in sploh ‘the best’. V tretji skupini so posebne čebelice, ki mislijo da so moški kot med, da je potrebno vsakega in vse polizati, ter čmrlji, ki ne ločijo čebelic od matice! In seveda potem obstajajo še posebneži kot sem jaz. Osebe, ki se zavedajo kaj lahko ponudijo partnerju, si iščejo sebi enaki ali podobne. Mi, ki se ne bojimo osamljenosti in se ne zapiramo pred samoto, ker to je del življenja, je obdobje ki je prišlo in bo tudi odšlo. Živimo življenje kot nam je dano ter se ne obremenjujemo z bolnim in čudaškim razmišljanjem tega sveta. Iščemo pravega za sebe, hočemo ter zaslužimo si original in ne kopije! Biti sam je naša odločitev ter izbira in ne, z nami ni nič narobe, pač vemo kdo in kaj smo ter kam gremo :)!
