Ženske oči ljubezni

Pogled skozi oči ljubezni

Kaj je ljubezen? Je podrejeno stanje? Morda odrekanje vsemu prej želenemu? Ali morda vez dovoljenega nasilništva, psihičnega maltretiranja, in vsega ostalega, kjer je strah glavna sestavina na dnevnem redu?
Ne! Kdor meni, da je temu tako, živi v popolni zmoti. Takšno dojemanje ljubezni je nič drugega, kot farsa in metanje peska v oči pred resnico.
Na drugi strani pa vprašanje, ali je pravica vsakega, ljubiti in biti ljubljen? Iskreno.

Ljubezen je več kot le energija. Veliko več bi morale pomeniti majhne pozornosti – objem, poljub, občutek varnosti in topline, znati prisluhniti in razumeti, ne le zahtevati. V odnosu bi se partnerja morala podpirati, dopolnjevati, ne pa obsojati, zganjati pretiranega ljubosumja, ki začne vezo razžirati. Brez obsodb, na račun nekih kvazi besed iz ozadja nevoščljivcev.

Vrtinec ljubezni

Lahkomiselni osvajalci (moški, ženske), tako imenovani slabiči, bodo po dolgem in počez osvajali, a nikdar razumeli nasprotne duše, še manj prevzeli odgovornost za lastna dejanja.

Marsikdo je že doživel razna in razna srečanja, celo razhode v vezi. A malokdo zmore globlje pogledati in uvideti, kaj dejansko šteje, da se vez obdrži. Kompromisi so potrebni povsod po svetu. V odnosu do soljudi. In grdo je neresnično izkazovati čustva, tajiti, lagati, le da dobiš kar hočeš, in da šele potem pokažeš svoj pravi obraz.

Ko ljubi ženska duša

Ženska je presrečna, če jo moški jemlje resno, ji da možnost enakovrednosti. Ker dejansko, ko ljubi, ljubi z vsem srcem, dušo in telesom. V trenutku partnerskih bojev ve za lastna čustva, a jih ne zmore izraziti, saj niti besede NE in odločnosti marsikdo noče slišati. Kaj šele verjeti njenemu mnenju, sprejeti njeno čutenje za pravo. Ko se ji dopusti možnost izraziti, lahko govori, ko tega ne dobi, le nemo, z notranjimi kriki molči. Zmore leta in leta odpuščati, živeti s toleranco in potrpljenjem. Tudi v ujetništvu psihičnega in fizičnega nasilja, ker upa, da bo že jutri bolje. Se trudi popraviti krivdo, ki jo prevzema nase, a ta jutri nikdar ne pride, trpi pa globoko v sebi, dokler se popolnoma ne zlomi. Zgodi se, da moški sploh ne dojema, zakaj je vsa potrta. Takrat se velikokrat zgodi, da enostavno vsa ljubezen preide v sovraštvo, nezmožnost več ljubiti. Tako se le še oddaljuje od svoje, še ne dolgo nazaj ljubljene osebe. Išče svojo pot, ki je do sedaj ni živela. Ne glede na vse slabo, kar z razhodom potegne za seboj.

Ko žensko, tisto, ki je resnično ljubila partnerja z vsemi napakami in dobrotami, v hipu izgubiš, je žal niti na kolenih ne zmoreš dobiti nazaj. Ne glede na nadaljnje bitke in nesprejemanje, da bi bil izgubljeni partner srečen. Vsak mora imeti v prvi vrsti rad sebe, in se posledično znati naučiti zaščititi.

Ni zaman rek, da so ženske in moški iz popolnoma drugih planetov. Nekatere raziskave nakazujejo tudi na razvitost možganov, ki naj bi bili pri ženskah bolj funkcionalni, že pri samem razmišljanju in dojemanju.

 Ko ženska resnično neha ljubiti …

… čuti le še odpor do moškega. Zgodi se, da je nihče več ne zanima kot partner, ali da bi znova dopustila podleči zlobi, razen če bi šlo za silo, kar pa je kaznivo dejanje. Pa še v tem primeru so dandanes ljudje tako prebrisani, da znajo zavajati celo državne organe, ki jim seveda včasih tudi nasedejo, če nisi dovolj močan, da se boriš do konca.

Ženska se po travmatičnih obdobjih tako rekoč vedno bolj izogiba moških poznanstev in pretirane neposredne bližine. Prav tako jo vznemirijo besede, ki jih ne prenese, ker ve, da so le izgovori, laskanje, ipd. Uči se ljubiti sebe. Več ji pomeni vse ostalo, kar si zada, in postane nedostopna za bližino. Lahko čuti tesnobo, stisko in strah, če se ji skuša kdo preveč približati, morda s kretnjo izkazati ogrožajoče čustvo. Morda hoče naposled le karierno rast in napredovanja skozi delo, brez tujih pričakovanj ali protiuslug, zaradi vsega pretrpenega. Zadovoljna je sama s seboj, in moškega bi lahko čutila le še kot muko ali odvečen del.

Bodi to kar dejansko si

Če lažeš, laži. Če varaš, varaj. Ampak nikar tega ne skrivaj pred svetom. Bodi dejansko to kar si, in takšnega partnerja zvabi v svoj objem. Ranjenih duš ne rabi nihče načenjati, lepše je priznati kakšen človek si, kot lomiti srca in izkoriščati tujo nedolžnost, na koncu pa vso krivdo valiti na nasprotnika,  češ da je za vse odgovoren sam. Vse to pa se naučiš skozi duhovno rast.