Samo ljubezen je večna
Samo ljubezen je večna. In kdor je zmožen ljubiti, njegovo srce bo ugledalo bogastvo, ki je sam sveti gral Nebeškega kraljestva.
Reven je tisti, ki je ubogi v duhu. Tisti, ki ne zna ljubiti. Ljubezni smo zmožni vsi, saj je to temelj našega obstoja in nadaljnjega življenja, tudi za življenje po tem.
Nebeško kraljestvo
Nebeško kraljestvo ni nekaj, kar bi iskali in kar nas čaka na drugi strani. Nebeško kraljestvo je prispodoba za bogastvo, ki ga nosimo v sebi in v svojem srcu. Čigar duša je luč njegova na tem svetu, kdor je upogljiv dovolj, da se ji pusti voditi, tega spremlja Nebeško kraljestvo tako na tem kot na onem svetu.
Nebeško kraljestvo je v nas.
Minljivost
Veliko premišljujem in govorim o minljivosti, ki je še vedno nekakšen tabuiziran tematski sklop tistih, ki so zaprepadeni nad dejanskostjo te morbidne lepote življenja.
Minljivost je neizbežen del življenja. Minevajo leta, menjavajo se letni časi. Minevajo meseci, tedni in dnevi. Čas beži, kljub temu, da je izmuzljiva iluzija.
Čas je vztrajna iluzija.
Naša telesa se starajo, gubajo in sklanjajo. In vsaka izmed nakazanih gub ali nastalih brazgotin ima svojo zgodbo.
Najprej moramo sprejeti minljivost svojih teles in snovnega sveta, ki nas v tej dimenziji obdaja, v kolikor želimo odkriti nove dimenzije bivanja in pomen večnega življenja.
Ne obstaja skrivnost, ki bi nam razkrila vse skrivnosti življenja in ne obstaja univerzalni recept za razumevanje koncepta minljivosti ter večnega življenja.
Zagotovo pa je duša tista, ki vse vidi, vse ve in vse razume. Zato je pomembno, da zdaj odpremo svoja srca in se pustimo voditi luči, ki sveti od nas, ki nam razsvetljuje pot, ki je luč, katera prihaja direktno iz Nebeškega kraljestva, v katerem prebiva naša duša in esenca našega neumrljivega bitja skozi večno življenje.
Osebno mi je koncept Nebeškega kraljestva, koncept sprave s sabo, ki podrazumeva minljivost in vključuje večnost.
Na krilih brezpogojne ljubezni
Tako radi govorimo o pojmovanju ljubezni in njeni brezpogojnosti, vendar jo v tem konceptualnem in emocionalno nedostopnem družbenem sistemu, žal ugledamo tako malenkostno na dnevni ravni, da je zaskrbljujoče. Zato je še toliko bolj pomembno, da se zazremo vase in pričnemo delovati iz središča svojega srca. Odpreti svoje srce pomeni ljubiti, kot da nismo bili še nikdar prizadeti. To je edini način, da se približamo ljubezni, ki ne vsebuje podajanja sodb.
Ločenost ali Enost? Kaj boste izbrali?
Le kdo si ne želi aktivirati ter izraziti vse potenciale, ki mu pripadajo kot samouresničenemu bitju? In brezpogojna ljubezen je bistvo in je temelj naše avtentičnosti.
Čeprav je naše bivanje navidezno omejeno na ločenost, smo pravzaprav delci celote, ki stremijo k Enosti. In v polju Enosti, kjer je vse povezano z vsem, kar lahko opazimo že v navidezni ločenosti, je polje brezpogojne ljubezni. Ko smo torej zmožni premagati občutek ločenosti, in se tako postopoma vračamo v Enost, premagujemo univerzalni strah (ločenosti) in se s tem približujemo pojmu brezpogojne ljubezni.
Resnična ljubezen je duhovne narave in nas ne zasužnji, pač pa nas osvobaja. Tako kot vse ostale energije, prehaja na fizični nivo, vendar ljudje dandanes več ne razlikujejo poželenja, ki je zgolj telesne narave, od ljubezni, ki primarno temelji na duhovnem nivoju.
Poletimo na krilih ljubezni.
Resnična ljubezen je osvobojena Ega in ničesar ne pričakuje, ker ničesar ne želi v zameno. Osvobojena je umskih omejitev in pripravljena, da poleti visoko nad oblake.
Zdaj.
