Prostovoljstvo
Življenje … najlepši in največji dar, ki ga starši podarijo otrokom: Vsaka mamica in vsak ati svojemu otroku želi življenje brez večjih težav in neuspehov. Vendar nitk življenja človek nima vedno v svojih rokah – in v sončne in srečne dni nepovabljeno vstopijo temačne ure in dnevi. Le-teh se vsi bojimo in se jim želimo izogniti. Toda vselej nam to ne uspe. Človek se sreča z boleznijo, z neuspehi, žalostjo … vse to v nas povzroča stisko ter telesno in duševno bolečino. In takrat potrebujemo trdno roko, na katero se lahko opremo. Potrebujemo pomoč drugih.
Danes, v tem težkem času RECESIJE, pri nas preko sto tisoč ljudi nima zaposlitve – in tega niso sami krivi -; zaradi tega ne morejo plačevati položnic in odplačevati kreditov, ne morejo kupiti niti osnovnih živil, imajo mrzla stanovanja (če jih sploh še imajo) in tako živijo iz dneva v dan človeku neprimerno življenje; prav tako je tudi življenje tistih, ki zaposlitev imajo, pa so njihove plače nizke ali jih sploh nimajo in tudi življenje številnih upokojencev.
Le kaj mislijo tisti, ki bi morali poskrbeti za dostojno preživetje slehernega človeka? Zakaj si zatiskajo oči? Zakaj razmišljajo samo o tem, kako bi sami živeli čim boljše? Ali nimajo nobene vesti? Se nikoli ne vprašajo, kako bi se počutili oni, če bi morali živeti takšno življenje? Ne pomislijo, da se tudi njim lahko zgodi »druga« stran? Razmišljajo samo o novih davkih, o nižanju pokojnin in socialnih transferjev? Ja, tile pa res imajo veliko srečo. Sprašujete kakšno? Srečo, da smo Slovenci ljudje, ki nam je mar za ljudi v stiski!!! In naša odlika je dobrodelnost-še tisto malo, kar pošten Slovenec ima, deli s tistim, ki ima še manj ali nima nič. Veliko dobrodelnih prireditev požrtvovalni organizatorji pripravijo po mnogih slovenskih krajih, v različnih televizijskih in radijskih oddajah ter časopisih in še kje, in v sleherni od njih se zbere veliko denarja za pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
Zbira se tudi denar za medicinske aparature in pripomočke, zbirajo se oblačila, hrana, šolske potrebščine, igrače, delijo se brezplačni obroki hrane, pa saj se vsega sploh ne da našteti. Vsi sodelujejo prostovoljno in z velikim veseljem z željo čimbolj pomagati sočloveku. Pa človek ne potrebuje samo materialne pomoči; človek potrebuje včasih le poslušalca, včasih dober nasvet – in zato se prostovoljci oglašajo tudi na raznih brezplačnih telefonih. In pred kratkim smo lahko videli, kaj je nesebična pomoč gasilcev, vojakov, članov civilne zaščite in še mnogih drugih, ko je velik del Slovenije zajelo uničujoče neurje. In zato smo lahko (oziroma moramo biti) PONOSNI na vse in vsako vrsto prostovoljstva.
(Da le ne bi prostovoljstvo in humanitarnost postala POTUHA vsem tistim, ki so poklicani in odgovorni za zagotavljanje osnovnega življenjskega standarda državljanov.)