Potep po nizki deželi: Nizozemska (1)

Po dolgem času je končno spet prišel dan, ko sem spakirala prtljago in se odpravila novim dogodivščinam naproti. Ni boljšega občutka, kot biti v pričakovanju pred potovanjem v neznano, poln pozitivnega vznemirjenja. Tokrat me je zaneslo v nizko deželo na zahodu Evrope. Po mirnem in rahlo dolgočasnem poletu smo pristali na trdna nizozemska tla. Že iz letala se je dobro videlo površje – vse je ena sama velika ravnina, povsod voda, mlini in nešteto vetrnic. Potovanje se je pričelo v prestolnici na glavni železniški postaji, kjer se je že čutila kaotičnost, mešanica kultur in norega prometa.

A’dam

A’dam Toren

Ime za Amsterdam izvira iz besede Amstel in Dam. Amstel je reka, ki teče skozi Amsterdam, Dam pa je najbolj oblegan trg v Amsterdamu. Skrajšano pa mu pravijo tudi A’dam. Amsterdam so severne Benetke Nizozemske, saj mesto z okoli 100 kilometrov skupne dolžine kanalov dobesedno leži na vodi. Kanali tvorijo kanalni pas (ang. canal belt) v obliki polkroga. Globina kanalov je okoli 3 metre. Zanimivo je bilo slišati, da je včasih veliko avtomobilov zavilo naravnost v kanal. Glavni trije kanali so Keizersgracht, Prinsengracht in Herengracht. Kjer pa so kanali, so tudi mostovi. Teh je preko 1500, tako majhnih kot večjih. Na reki Amstel je čudovit dvižni most Magere Brug ali v prevodu Koščen most, ki je še posebej zanimiv ponoči, ko je razsvetljen. Mostovi so po navadi obdani s kolesi in ponekod tudi s cvetjem, kar zgleda zelo lepo na pogled. Amsterdam leži 1 meter pod morsko gladino, v delu Nizozemske pri Goudi pa je območje, ki je kar do 7 metrov pod gladino morja.

osvetljen Magere Brug

Ob kanalih so druga poleg druge nanizane stavbe v posebnem slogu, značilnem samo za Nizozemsko. Nekatere stavbe se nagibajo levo in desno, nekatere pa tudi štrlijo naprej in zgleda kot da bodo vsak čas padle. Vso to nagibanje stavb je posledica gradnje na mehkejši podlagi. Hiše imajo strma stopnišča, kar sva s sopotnico doživeli v hostlu. Še dobro, da je bil ob stopnicah drog, če ne, bi že letela po njih. Koti znotraj hiš so nepravilni, na nekaterih stavbah se izrazito vidi asimetrija gradnje. Vse je tako asimetrično, da je že popolno v nepopolnosti. Ravno to je čar tega mesta, saj arhitektura naredi mesto pravljično in nekako nerealno. Sploh takrat, ko sonce obsije zgradbe.

nagibajoče se stavbe v Amsterdamu

Kjer se kanali razširijo in ob reki Amstel pa je na voljo drugačen način bivanja, in sicer v hišah-ladjah (ang. houseboats). Gre za večje čolne, preurejene v domove s teraso. Kot vsi drugi stanovanjski objekti, imajo tudi bivalni čolni na kanalih svojo hišno številko ter povezavo za elektriko in vodo. V Amsterdamu jih je preko 2000.

bivalni čoln ali houseboat

Fiets (kolesa)

Noben narod ni izpopolnil tega prevoznega sredstva tako kot Nizozemci. Kolo (po nizozemsko fiets) jim predstavlja način življenja, na njem pa se vozi skoraj cela družina. Videti je moč veliko tipov koles, od dvosedežnih do takih, ki imajo spredaj veliko leseno košaro za prevažanje otrok (tudi v otroških sedežih) ali pa plastičen zabojček. Kolesa so na videz drugačna kot pri nas, delujejo precej bolj ojačana in malce nenavadna. Nizozemci so izjemno hitri in spretni pri vožnji, čeprav tudi nepotrpežljivi, saj opozarjajo nase z nenehnim cingljanjem. Obvezno je pogledati levo in desno (raje dvakrat) pred prečkanjem tudi najmanjše potke. Zdi se, da vozijo po nenapisanih pravilih in pešec je kar malo ogrožen, saj se sploh ne ve, kdo ima prednost. Bolj velja rek »kdor prej pride, prej melje«. Kolesarji so kralji ulic, to si velja zapomniti. Najbolj stresne so glavne ulice okoli trga Dam, kjer mora biti pešec pozoren na kolesa, avtomobile in tramvaje. Stres na kvadrat, ampak ker sedaj pišem ta potopis, sem na srečo preživela.

kolo s košaro za prevažanje otrok

okrašeno kolo pred trgovino

Pri železniški postaji Amsterdam Centraal je prava zmešnjava koles v nekaj nadstropjih. Še vedno se sprašujem, le kako najdejo svoje kolo ob poplavi na videz identičnih koles. Amsterdam ima učinkovit javni prevoz (tramvaji, vlaki in metro so pogosti), vendar pa je najbolj pristno raziskovanje mesta peš ali s kolesom, kar pa bi priporočala le tistim spretnejšim ali pa v organizirani kolesarski turi po mestu. Hitro se da izgubiti v kanalnem pasu, saj so si kanali na videz podobni, oznake glavnih turističnih znamenitosti pa označene na majhnih rjavih tablicah, ki se jih spregleda mimogrede. Zato ni odveč malo potrpežljivosti in dober zemljevid mesta.

Kaj je “must see” v Amsterdamu?

Amsterdam se ob prvem obisku zdi drugačen, ne samo zaradi arhitekture in kanalov, pač pa tudi zaradi same kulture naroda. Kar težko je verjeti, da je to še vedno tista (pre)resna gospa Evropa, saj vse deluje naprednejše in preprosto drugače. Ne da se opisati, treba je začutiti utrip mesta.

Območja Museumplein, kjer je Rijksmuseum, muzej van Gogha in slavni napis I amsterdam, se ne sme izpustiti iz ogleda. Črke v napisu se v popoldanskih urah komaj vidi, saj vsi plezajo po njih in vsak se hoče slikati poleg, tako da priporočam ogled v zgodnjih dopoldanskih urah, ko še ni take gneče. Jordaan je umirjen boemski in umetniški predel mesta. Je idealno zatočišče pred množico ljudi, kjer običajno prevladuje prerivanje in umikanje. Za zabave željne pa je kot naročen trg Leidseplein z bari, klubi in internacionalnimi restavracijami (prevladujejo azijske, italijanske in argentinske), ki zaživi ponoči in zamre v dopoldanskih urah. Italijanske restavracije so dokaj ugodne, v nekaterih restavracijah pa je obvezno naročiti pijačo, ki stane skoraj toliko kot hrana. V običajnih barih so cene pijač malo višje kot v Sloveniji. Ker sva imeli hostel v ulici pri trgu Leidseplein, se nisva mogli izogniti nadležnim natakarjem, ki te neprestano vabijo v restavracije.

napis I amsterdam, v ozadju je Rijksmuseum

Zanimiv je tudi znanstveni center NEMO s svojo nenavadno obliko, na katerega se lahko povzpnete po stopnicah in občudujete mesto iz višje perspektive. Od tod je čudovit razgled na največjo kitajsko restavracijo, ki je replika restavracije v Hongkongu. V bližini NEMA je pomorski muzej z razstavljeno ladjo Amsterdam.

pomorski muzej in  razstavna ladja Amsterdam v ozadju

Atrakcija sama po sebi pa so kanali, mostovi in nanizane stavbe ob kanalih. Večerno posedanje na klopi pri Magere Brug se še kako prileže po celodnevnem sprehajanju po mestu. Vredno si je ogledati kanale z ladjice, ki vijuga po kanalih in te zaradi učinka vode naredi kar malo omotičnega. Paša za oči je tudi rdeča četrt, trg Dam, kitajska četrt, tržnica tulipanov, bolšji trg na Waterlooplein in najbolj priljubljen park Vondelpark, ki je res obsežen in idealen prostor za počitek ob vodi in opazovanje mimoidočih pešcev in kolesarjev.

Vondelpark med tednom

Vondelpark med vikendom

Amsterdam je multikulturno in liberalno mesto. Na glavnih ulicah, kjer vozijo tramvaji in na nakupovalnih ulicah je nepopisna gneča, vendar so na srečo tu kanali, kjer se najde spokoj in odmik od neprestanega mestnega vrveža. Brezdomcev nisem videla, uličnih artistov skorajda ni, ulice pa so v zgodnjih jutranjih urah zelo umazane, predvsem v najbolj žurerskih predelih mesta (trg Leidseplein in okolica). To me je kar zmotilo, saj ne razumem, kako to, da je tako težko vreči odpadke v smeti. Namesto tega raje zjutraj z vodo izpirajo navlako z ulic. Saj vem, da imajo vode več kot preveč, ampak ali jo je res treba uporabljati za take nesmiselnosti?