Stari Egipt
Zgodovina, kultura, spomeniki in vse kar je povezano s starim Egiptom, me že od mladih nog privlači in zanima.Zato ne bom naštevala koliko knjig o Egiptu je šlo skozi moje prste, bom pa tukaj na kratko opisala to temo.
Začetek tega zelo naprednega naroda se šteje nekje v čas od 2700 do 2200 pr.n.št. ko sta se združila zgornji in spodnji Egipt. Oba dela je pod eno oblast združil faraon Menes, Z glavno mesto določil Memfis in ustanovil tudi prvo dinastijo. Država je bila razdeljena na 42 upravnih enot, katere so imela vsaka svojega voditelja- monarha. Faraoni so v obdobju starega Egipta postali kralji in bogovi, kasneje pa le še božji namestniki na Zemlji. V obdobju starega Egipta so bile zgrajene tudi piramide, ki so še danes eno od čudes sveta. Stari Egipt je propadel z izumrtjem osme dinastije in po njenem koncu se je začela Srednja država (2050 – 1750 pr.n.št.).
Srednja država v razvoju Egipta je imela prestolnico v Tebah (egipčansko Veset ali Nut, danes pa Luksor). Vrh je dosegla srednja država z 12. dinastijo, ki je osvojila z zlatom bogate dežele Nubije do druge Nilove brzice in povečala obdelovalne površine. Faraon Sezostris 3 je razpustil službo monarhov in državo centraliziral, razdelil Egipt na severni, srednji in južni del, vse pa je bilo podrejeno vezirju. V tem času naj bi Egipčani začeli šteti leta.
Svoj zadnji razcvet pa je Egipt doživel pod 26.dinastijo, bil je združen in gospodarsko uspešen. Krepil se je stik z Grki, za varnost pa je skrbela najemniška vojska.Glavno mesto je bilo v mestu Sais. Oblast Egipčanov se je končala z prihodom Aleksandra velikega leta 332 pr.n.št.
Egipčani so imeli imeli svojo pisavo – hieroglife, ki so jih uporabljali pri svoji pisavi. Razvita je bila matematika, Astrologija in astronomija. Poznali so prve koledarje, ki so temeljili na Sončnem letu.Zelo je bilo razvito gradbeništvo, o čemer so dokaz piramide in sfinga.
V Egiptu so bili prebivalci življenjsko povezani z reko Nil, zato so skoraj nujno potrebovali koledar. Njihova osnova za merjenje časa je bilo torej nilsko leto – čas od ene poplave do druge. Leto so razdelili na tri letne čase po štiri mesece, ki so šteli 40 dni. Dodali so še 5 dni kot rojstne dneve glavnih bogov in dobili 365 dni. Ta koledar je osnova našemu.
Egipčani so tudi merili čas, za kar so uporabljali ure. Podnevi so uporabljali sončne ure, ponoči pa peščene ali vodne ure.
Ker pa že pišem o Egiptu, pa ne gre, da ne bi omenila balzamiranja umrlih oz. mumij.
Mumificiranje je bilo za stare Egipčane zelo pomembno, ker so verjeli v posmrtno življenje. Egipčani si niso predstavljali, da bi se življenje po smrti lahko razlikovalo od tostranskega in so zato šteli ohranitev telesa za prvi pogoj človekovega obstoja v posmrtno življenje. Telesu so morali preprečiti razpadanje, da se je duša lahko ponoči vrnila v telo. Postopek mumificiranja so opravljali balzamerji. Zaščitnik balzamerjev in bog nekropole je bil Anubis.
Egipt je kljub svoji pusti puščavski zemlji čudovita dežela s čudovitimi piramidam ini še vedno ena najbolj privlačnih pokrajin, kamor radi zahajajo turisti iz vsega sveta. Mogoče se tudi jaz kdaj znajdem v Egiptu in se pridružim ostalim turistom.