Podarimo si nasmeh

Ste že kdaj opazovali otroke pri igri? Pa ne samo pri igri, tudi kar tako. Ste bili morda pozorni na otroški smeh? Tako iskren, tako neobremenjen, tako vesel, tako preprost. Ste se kdaj vprašali, če se še znate tako »po otroško« smejati? Že samo dejstvo, da se odrasli nasmehnemo dnevno okrog 17 krat, majhni otroci pa tam nekje med 300-400 krat, priča o tem, da se nas večina odraslih pozabi smejati po otroško. Upam, da vas med prebiranjem teh vrstic prepričam, da se je smejati ne samo lepo in prijetno, ampak tudi zdravo.

Pogosto se vozim z avtobusom, zato si krajšam čas z opazovanjem ljudi. Vsi hitimo, zatopljeni v svoje misli, s povešeno glavo ali pa gledamo drug mimo drugega, molčimo. Prevečkrat naletim na neko nestrpno in zelo čudno nejevoljo ljudi, ki se jezijo na druge, bodisi ker stojijo na »napačnem« mestu, ker se ne odmaknejo v sekundi, ker se koga v gneči dotaknejo, ker koga oplazijo z mokrim dežnikom… Le včasih slišim smeh iz smeri, kjer se utaborijo srednješolci in če je le ta preglasen, je takoj moč opaziti stroge poglede in zmajevanja z glavo.

In še en dogodek me je pognal v raziskovanje o smehu, o nasmehih. Namreč minuli teden sem v družbi brata in svakinje prehodila celih 35 km Poti ob žici. Zanemarljiv del poti pred koncem, ko smo bili že resnično utrujeni, smo na vso naše presenečenje, začeli opazovati drug drugega, stresati šale na svoj račun in rezultat je bil iskren in rahlo nekontroliran smeh. Nam je ta smeh dal moči, da smo dobre volje prehodili pot do konca, nekaterim mimoidočim pa je povzročil nemalo nelagodja. Dobili smo nekaj začudenih in strogih pogledov, nekaj pohodnikov se nam je tudi izognilo. Ta scena mi ne da miru. Ali smo res na točki, ko menimo, da je prešeren smeh lahko samo rezultat takih ali drugačnih substanc? Ali nam gre smeh drugih na živce? In seveda tista najvažnejša- ali mar ni smeh nalezljiv?

Za vse tiste, ki ste se ob prebiranju teh vrstic našli in tudi za vse tiste, ki se ne morete spomniti, kdaj ste se nazadnje nasmehnili oz od srca nasmejali, naj povem, da smeh spodbuja izločanje hormonov sreče ter blagodejno vpliva na telo in duha. Torej nima le estetske funkcije, saj je vsak človek mnogo lepši, ko se od srca nasmehne, je tudi zdrav. Tako vsem dobro poznan star pregovor, »smeh je pol zdravja« dejansko drži. Dovolite, da vam predstavim, kako je lahko nasmeh zdravilo za vas same in za vse ljudi, ki jih srečate, zraven tega pa še nič ne stane, ga lahko imate vedno in povsod seboj, pa tudi ne boli nič.

Pozitivnih učinkov smeha so se zavedali že v antični Grčiji, kjer so nameščali zdravstvene ustanove v neposredni bližini gledališč z namenom, da bi pacienti lahko slišali smeh vesele publike, kar jim je pomagalo k hitrejši ozdravitvi. Že v trinajstem stoletju pa so smeh uspešno uporabljali tudi za odvračanje pozornosti od bolečin pri kirurških posegih.

Poglejmo nekaj blagodejnih učinkov smeha

• kadar se smejemo, poglobimo svoj vdih, da lahko kri hitreje potuje po ožilju in vsako celico telesa oskrbi s povečano dozo kisika. To povzroči reakcijo v telesu na način, da se zmanjša izločanje stresnih hormonov (kortizol) in spodbudi izločanje hormonov sreče – endorfinov. Tako s smehom krepimo imunski sistem kot tudi celoten organizem – na podoben način kot z aerobnimi vajami v fitnesu. Če se smejimo res močno, je smeh lahko odlična telovadba, pri kateri sodelujejo skoraj vse mišice telesa, še posebej aktivne pa so trebušne. Na Strandfordski univerzi so ugotovili, da se lahko ena minuta smeha primerja z desetimi minutami vadbe na veslaški napravi! Verjeli ali ne, ampak naj bi v 5. do 10. minutah s smehom izgubili približno 40 kalorij!
• Dr. William Fry z Univerze Stanford pravi, da smeh zmanjšuje napetost ter nas osvobaja nakopičenega stresa in besa, s tem pa zmanjšuje verjetnost za srčno kap, medtem ko zaradi dobrega vpliva na pretok krvi zmanjšuje krčenje žil ter tako odstranjuje najpogostejše vzroke za možgansko kap. V svojih najnovejših raziskavah je Fry prišel do odkritja, da redno in pogosto smejanje zmanjšuje verjetnost za rakava obolenja, saj izboljšuje razpoloženje, odpravlja potrtost in druge psihosomatske vzroke za oslabljen imunski sistem, poleg tega pa – in to je zelo pomembno – ljudem, ki so že zboleli za rakom, pomaga da si hitreje opomorejo od neprijetnih stranskih učinkov kemoterapije in zdravil, ki jih morajo jemati.

-Najnovejše raziskave oddelka za endokrinologijo in diabetologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor dokazujejo, da smeh celo znižuje sladkor v krvi in tako prispeva k boljši dolgoročni urejenosti sladkorne bolezni tipa 2.

• Že samo 10 minut smeha na dan občutno blaži bolečine in zagotavlja miren spanec, saj smeh sprošča in krepi naš imunski sistem tako, da vpliva na povečanje števila protiteles v krvi.
• Smeh zmanjša možnost ponovitve srčnega infarkta kar za tretjino, saj odpravlja stres.
• Smeh blaži, v večini primerov pa celo popolnoma odpravi depresijo, saj spodbuja ustvarjalnost in pozitivno naravnanost pri reševanju življenjskih izzivov.
• Smeh deluje pomlajevalno, saj krepi obrazne mišice in poteze ter daje obrazu sijaj. Zato nikar ne posnemajte Kim Kardashian, ki se v skrbi za nastanek gub izogiba tudi preveč izraznemu smehu. Živi namreč v zmoti:-).
• Pomaga uravnavati krvni tlak.
• Za zelo uspešnega se je smeh izkazal tudi pri blaženju bolezni dihal, kot je npr. astma.
• Smeh zmanjšuje agresivnost.
• Izboljša delovno učinkovitost in zniža odstotek bolniških odsotnosti z dela.
• Pospeši čas okrevanja od različnih bolezni…

Najbolj enostavna preventiva pred različnimi boleznimi

Četudi menite, da se nimate razloga smejati, pomislite še enkrat in se nasmejte- sprva morda malo kislo, a vseeno. Gotovo ste že slišali za smeh brez razloga, ki se je v medicinske, terapevtske in/ali psihološke namene začel širiti sredi prejšnjega stoletja zaradi zares revolucionarnega odkritja, da možgani ne ločijo med različnimi tipi smeha oziroma jim je vseeno, ali se smejemo iz obupa, črnemu humorju, sarkastično, ironično, iz srca ali pa smeh zgolj hlinimo. Učinek bo enako zdravilen, saj se bodo v možganih izločali isti hormoni, ne glede na to, zakaj smo se sploh začeli smejati.

Smeh pa seveda tudi pozitivno vpliva tudi na odraščanje otrok. Psihologinja dr. Darja Kobal Grum pravi: ”Če otrok odrašča v okolju, kjer je veliko smeha, pomeni, da je to okolje sproščeno, spodbudno, da so meje jasno postavljene, da ima otrok dovolj možnosti za individualen razvoj, potem gredo tudi čustva, ki jih razvija, v pozitivni smeri – blizu so mu sreča, zadovoljstvo, veselje. In tudi dogodkov, s katerimi se srečuje v življenju, ne doživlja tako ogrožajoče. In vse to seveda vpliva na njegovo samopodobo, da je ta bolj stabilna,“

In če si odgovorim na v začetku zastavljena vprašanja z besedami dr. Kobal Grum: ”Ljudje, ki se ne smejijo, svet okoli sebe doživljajo kot ogrožajoč. Kot da jim nekdo ves čas želi škodovati, kot da so ves čas v nevarnosti. Če si v takšnem stanju, seveda nimaš nobene želje po smehu.“

Že res, da vsakodnevno srečujemo vse več ljudi, ki jim ni do smeha, a vendar, ne bo škodovalo, če se jim prijazno nasmehnemo. Ker je zame kozarec vedno na pol poln, verjamem da je smeh nalezljiv. Morda ne vedno in morda ne povsod, včasih pa. Zato lahko podarimo nasmeh osebi na bančnem okencu, čeprav zgleda naveličana in je bila osorna. Morda je vaš nasmeh edini v tem dnevu, ki ga je prejela. Nasmehnite se prodajalki v trgovini, morda bo ravno zaradi tega nasmeha lažje preživela naporen dan. Skratka, smejte se, najprej zavestno in v kratkem vam bo nasmeh na obrazu prešel v navado in boste vse ljudi osrečevali z najcenejšim darilom na svetu, ki pa je ogromno vredno!