Padli angeli

2 komentarja

  1. Zvone Krušič pravi:

    Kakšen naj bo otrok, da bo zadostil zahteve staršev? Uh, tole vprašanje pa mi všeč.

    Pomembno je to kakšni naj bodo starši, da bodo učinkovito pomagali otroku pri zadvoljevanju razvojnih in čustvenih potreb, mu dajali podporo, ga čimbolj brezpogojno ljubili in mu pomagali pri rasti in razvoju..

    Pričakovanja staršev so pogosto muka za otroke, saj ne gre za otrokove želje, ineterese in potrebe, temveč potrebe staršev. Otrokova naloga pa ni, da bi zadovljeval potrebe staršev. Sploh ne tiste prikrite, otroške..

  2. Irena pravi:

    Že od rane mladosti smo otroci podvrženi pričakovanjem staršev. Najprej seveda, ko smo še v maminem trebuhu – vsi starši si srčno želijo, da bi bil otrok zdrav, takoj naato pa, da bi bil ali fantek ali punčka. In seveda, da je potem dojenček, ko se rodi, čim bolj priden, in ko otrok odrašča, da jih bo poslušal, da bo vljuden, in če ga po naključju zanimajo iste stvari kot očka ali mamico je, sploh super. Za starše, seveda. Koliko gre tukaj na račun otroka, se ne ve.

    Nobena družina ni popolna in vsaka se sooča s problemi, četudi je revna ali pa ekonomsko neodvisna. Čeprav velja, da naj bi bili starši podporni stebri družine in vodniki svojim otrokom, se to ne zgodi vedno, in celo tisti najbolj samozavestni se včasih tiho vprašajo ali sploh gredo v pravo smer.

    Kar se tiče moralnih vprašanj, je to veliko odvisno tudi od vsakega posameznika – nekateri bodo imeli zdravo moralno podobo, da je raniti človeka, razen če mu s tem pomagamo, nedopustno, nekateri, kljub temu, da vedo pravila, pa bodo še naprej zlorabljali moč izbire in ranili ne samo svoje najdražje temveč tudi druge, ne samo duševno, temveč tudi telesno.

    Vsi odrastemo. Vsi se na poti srečujemo s težavami – nekatere so manjše, nekatere večje. Na začetku smo vsi šibki, in to je v redu, ker lahko tako postopoma pridobimo več moči, znanja, izkušenj in ljubezni. Sama menim, da pred nami niso postavljeni nič velji izzivi, kot smo jih sposobni premagati. Pri nekaterih so ti izzivi pač enostavno večji in bolj boleči, vendar ko jih premagajo, so take osebe večje, modrejše in tudi boljše. In navsezadnje, tukaj smo zato, da odkrijemo, kaj nas dela srečne. Da sledimo srcu. Če je posameznik srečen in zadovoljen, posledično lažje in bolje osreči tudi druge. Kaj pa je sreča, je pa že spet vprašanje vsakega posameznika posebej.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.