Osamljenost je nekaj najboljšega, kar se vam lahko zgodi

Osamljen sem. To si ponavljajte vsak večer, preden se odpravite v posteljo. Naj se vam vtre v dušo. Pustite delovati to misel, naj naredi svoje. Ostal boš sam. Ostala boš sama s kupom mačk. Kaj pa, če je to nekaj dobrega? Bi se morali smiliti sami sebi?

Samota, vedno slon v sobi. Nekaj, kar je slabo. Vendar pomislite, je res tako narobe, da imaš samo samega sebe in v tem uživaš. Kdo je že rekel, da moraš najprej najti samega sebe?  Kaj pa, če je samota zgolj zibelka, ki nas ponese v nov svet? Odpraviti samoto ali se ji prepustiti? Tile argumenti vas bodo zagotovo prepričali in vam pokazali pravo smer.

Osamljenost prinaša intimo. Srečanje s samim seboj, ranljivost, ki jo moramo znati sprejeti kot nekaj dobrega. Torej, ko izpodrivamo osamljenost, izpodrivamo intimnost. Postavljamo oklep, kjer smo močni in v svoj svet nočemo spustiti nikogar.

Osamljenost prinaša kreativnost. Nekdo nam stre srce, počutimo se osamljene. Vendar kaj kmalu dobimo nov zagon. Novo energijo, ki prinaša uspehe. Delamo na sebi, svoja čustva velikokrat zapišemo in iz tega se rodi nov smisel. Naš najboljši jaz največkrat pride na površje ravno zaradi osamljenosti.

Osamljenost ni nekaj, kar bi nas odvračalo od samega sebe. Prav nasprotno, prav osamljenost nam nudi srečanje samega sebe s sabo. Čustva niso še nikogar ubila. Ubija nas tisto, kar se bori proti čustvom. Umetna izolacija čustev, ki nam prepreči, da smo osamljeni. Osamljenost oz. samega sebe počasi izgubljamo. Počutje je boljše, vsaj zdi se nam tako, vendar smo zgolj telo. Svoj duševni jaz pa ujet v kletki, nanj budno pazijo »zaviralci osamljenosti«.  A je res tako narobe, če smo sami in zgolj smo? Zakaj bi se sramovali, da smo osamljeni? Da imamo čas, da se poglobimo sami vase? Recimo raje osamljen sem, našel bom samega sebe. Našel bom smisel, v samemu sebi. Imam čas zase.

Osamljenost je del človeka. Neizbežna izkušnja skozi življenje.  Dnevno se srečujemo z ljudmi, ki so kot super junaki. V njihovih besedah najdemo stavke, ki sporočajo, da niso osamljeni oz. nimajo časa za osamljenost. Navedimo nekaj stavkov. Sem močan in odločen. Zmeraj v pogonu. Uživam v življenju, polnem adrenalina. Vendar, je to recept za dobro življenje ali zgolj bežanje pred samim sabo? Zakaj ne bi raje rekli: »sem osamljen, rad sem sam«. Je to res tako nesprejemljivo. Da imamo raje tisoč hobijev in motečih dejavnikov, da le ne bi bili sami s seboj.

Negujte osamljenost, v njej najdite samega sebe. Soočite se samim seboj. Samo bodite. Če vam je težko v tišini, se vprašajte, zakaj je tako? Osamljenost je dobra za vašo dušo. Bodite dovolj močni za osamljenost. Sliši se brez smisla, vendar drži. Naredite poskus, zaprite oči in zgolj 5 min sedite v popolni tišini. Če se bojite samega sebe, se vam bo ta naloga zdela težka. Ko se boste soočili sami s sabo, postane naloga užitek. Ne verjamete? Poskusite, presenečeni boste nad rezultati.