Njeno življenje (5)
Prejšnjič: Njeno življenje (4)
Šolsko leto se je končalo in Sonja je dobila svoje prvo spričevalo. V njem so bile napisane same petice. Vesela je z njim odhitela domov, da ga pokaže mami, atu in Vesni. Vsi trije so pohvalili njeno pridnost. Sonja je izpraznila šolsko torbo, knjige in zvezke zložila v omaro, vse barvice in svinčnike ošilila ter zložila v peresnico. Očistila je tudi lesen trikotnik in ravnilo ter vse to zložila v torbo, da je bila le-ta že pripravljena za drugi razred.
Med počitnicami se je Sonja igrala z drugimi deklicami iz ulice. Nikoli jim ni bilo dolgčas. Same so sešile punčke iz cunj in zanje iz škatel od moških srajc naredile stanovanje. Omare, postelje in drugo pohištvo v stanovanju pa so izdelale iz različnih manjših škatlic. Punce so se rade igrale tudi trgovino. Po makadamski cesti so nabrale kamenčke različnih velikosti in ti so predstavljali različna živila (glede na njihovo velikost): kruh, sol, sladkor in moko. Majhne, prazne stekleničke zdravil ali pa kakšnih ekstraktov, ki so jih mame uporabljale za pripravo likerjev, so prodajale kot olje in kis. Vlogo trgovk in kupovalk pa so si občasno izmenjale. Rade so se tudi žogale. Poznale so kar veliko iger z žogo. Okoli pasu, rok ali nog so vrtele obroče, ki so bili narejeni iz srobota. Tudi ristanc, metanje zvezd, zemljo krast, slepe miši in še mnoge druge igre so bile na njihovem dnevnem redu. Pa še eno igro so se igrale: hodile so od hiše do hiše in iz hišnih tablic na list prepisovale hišne številke. Sonja še zdaj ne ve natančno, kakšen smisel je imela ta igra.
Sonja je nekaj dni poletnih počitnic, v času žetve, preživela tudi na kmetiji pri stari mami. Tja so prišle tudi Sonjine tete, mamine sestre ter sestrične. Žetev je navadno trajala tri do štiri dni. Žanjice so vstale že zgodaj in odhitele na veliko njivo. Žele so ves dan. Zlati pšenični klasi so padali pod njihovimi nabrušenimi srpi in žanjice so iz njih delale snope Da bi lahko požele čim več pšenice, jim je stara mama kar na njivo prinesla malico in kosilo v veliki košari. Otroci pa so ves dan iz bližnjega potoka žanjicam nosili hladno vodo in pobirali klasje, ki ga žanjice niso “povezale” v snope. Popoldne so prišli še možakarji in snope naložili na voz, v katerega sta bila vprežena dva velika vola. Snope so odpeljali pod kozolec in jih obesili na rante. Vsi so si oddahnili, ko je bila pšenica pod streho. Umili so se v bližnjem potoku, povečerjali in šli spat na pod (to je bil prostor s senom nad hlevom). Ko so z žetvijo končali, sta mama in Sonja odšli domov.
Mama in Sonja sta poleti nabirali tudi borovnice in hodili pomagat na bližnje kmetije. Tako so počitnice kar hitro minile. Prišla je jesen. Vik in krik okrog šol pa je naznanjal, da se je pričelo novo šolsko leto. Otroci so eden čez drugega pripovedovali, kako so preživeli počitnice. Sonja je z odprtimi usti poslušala sošolce, ki so govorili o svojih počitnicah na morju. Tudi sama bi rada šla kdaj na morje, ampak to so bile le njene neuresničene sanje.
