Na poti iskanja resnice, odstiranja tančice
»Živimo v vznemirljivih časih,« slišim, berem, čutim in vidim že na vsakem koraku. Dogajajo se spremembe, ki jih občutijo tako posamezniki kot celotna družba. Kam nas vse to pelje? Bomo ustvarili tako imenovano »novo Zemljo« ali pa izgubili morda še zadnjo priložnost, da se prebudimo in uvidimo svet v popolnoma drugačni luči? Odločitev je v naših rokah, v vsakem od nas. Že dolgo časa raziskujem globino sveta in sestavljam koščke sestavljanke skupaj, v celoto. Iščem sebe. Iščem resnico. In tako se tančica počasi odstira.
Več ko si željan (z)vedeti, več se ti razkrije. Plast za plastjo. Ali res živimo v matrici, v svetu, ki ga kreiramo s svojim omejenim umom? In, ali obstaja še kaj onkraj naše resničnosti in našega doživljanja realnosti? Nedvomno. Nobena skrivnost ni, da s svojimi fizičnimi čutili dojemamo le majhen delček realnosti, slišimo in vidimo le majcen del večje slike.
A vesolje je ogromno, »tam zunaj« obstajajo svetovi, o katerih se nam še sanja ne. Svetovi, ki jih s fizičnimi čutili ne moremo zaznati, saj nam ti služijo samo v naši dimenziji obstoja. Intuicija, naš šesti čut, pa nas občasno opominja, da nič ni tako, kot se zdi, in da obstaja mnogo več, kar naš logični um ne more razumsko dojeti. Znanstvenofantastični filmi navsezadnje le niso tako izmišljeni, še več, mnogo resnice se dandanašnji razkriva ravno prek filmov.
»The Matrix is everywhere. It is all around us. Even now, in this very room. You can see it when you look out your window or when you turn on your television. You can feel it when you go to work… when you go to church… when you pay your taxes. It is the world that has been pulled over your eyes to blind you from the truth. That you are a slave, Neo. Like everyone else you were born into bondage. Into a prison that you cannot taste or see or touch. A prison for your mind.« (odlomek iz filma Matrica)
Že od malega sem imela občutek, da je s svetom, v katerem živimo, nekaj narobe. Da je vse postavljeno takorekoč na glavo. Človek se skozi veke ni razvijal v smeri duhovnosti, ljubezni in povezanosti z vsem kar je, ampak se je ločil od vesolja in narave ter zašel s poti. Kaj je narobe s svetom, ki je že od nekdaj v nenehnem vojskovanju, ločevanju, razkolu med ljudmi? Kaj, če je vse samo program, ki ga ljudje igramo, in je zasnovan tako, da niti podvomimo ne, da bi bilo kaj narobe? Kaj pa, če naša uradna razlaga zgodovine človeštva in vesolja ne drži vode?
Prišla sem do zaključkov, ki so vznemirljivi. Svet, ki nam ga predstavljajo kot edinega resničnega, je le iluzija. Vse, kar so nas učili, da je neizpodbitno resnično, je le mit. Vse, kar so rekli, da je le mit, pa je najbližji približek resnice. Človeška domišljija že mora imeti nekje izvor. Kako si sploh lahko izmišljuješ legende in mite – nekaj kar sploh naj ne bi obstajalo?
»Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost – ampak za vesolje nisem povsem prepričan.« (Albert Einstein)
Vse več in več je tistih, ki se prebujajo in se zavedajo, da nas je sistem ukalupil in zatrl našo pravo naravo. Da smo mnogo več, kot samo »navadni smrtniki«, ki gledajo na celotno življenje kot na nesmisel, brezpomenskost, in tako ponavljajo preživete vzorce prejšnjih generacij. In vse več je takih, ki iščejo alternative in drugačen pogled na svet. Vsak si sam kreira svojo resničnost. To, da je vse odvisno od zunanjih okoliščin in usode, je le izgovor, da lahko ostanemo večne žrtve.
Verjetno se nisem po naključju udeležila predavanja Starodavne tehnologije in prihodnost človeštva, ki se je nedolgo tega odvijalo v Ljubljani. Predavali so štirje neodvisni raziskovalci: Semir Osmanagić – Sam (šarmanten odkritelj piramid v Visokem v Bosni), Klaus Dona (kustos in zbiratelj starodavnih artefaktov), Valery Uvarov (graditelj piramid v Sibiriji v Rusiji in ufolog) in Michael Tellinger (pobudnik osvobodilnega gibanja za pravično družbo UBUNTU – Unity and Higher Consciousness for a New World in raziskovalec megalitskih krogov).
Piramida sonca, Visoko, BiH.
Veliko govora je bilo o energiji piramid, moči zvoka, duhovnem razvoju človeštva, svetlobnih kroglicah ali orbih (ang. orbs), ki se prikazujejo na fotografijah in posnetkih (po mojem mnenju vrhunec predavanj!), prikriti zgodovini tega planeta, starodavnih artefaktih, ki pričajo o tem, da uradna zgodovina ne drži več vode, ter tudi o stanju v današnjem svetu – kako smo krenili v napačno smer in postali novodobni ekonomski sužnji in sužnji sistema brez pravih vrednot. Beseda je tekla tudi o tem, kaj nas čaka v prihodnje in kaj nas edino še lahko reši: evolucija zavesti.
Predavanja, ki so potekala skozi cel dan, so mi dala veliko novega navdiha. Kljub tehničnim težavam, ki so se pojavile vsake toliko, pa smo zadovoljno prispeli do konca. Ta dan je bilo v zraku veliko energije, ki je občutno zajela vse v dvorani, in pravijo, da znajo elektronske naprave malce ponagajati, ko so prisotne visoke frekvence.
Predavanje Valeryja Uvarova.
Valery Uvarov – piramide in vpliv na zavest.
