Miti o ženskosti in moškosti se vračajo
Po naši zakonodaji smo v zakonski zvezi in tudi širše v družbi ženske enakopravne moškim. Vendar novejše raziskave na področju intimnih razmerij kažejo povsem drugo luč. Obema spoloma so sicer izredno pomembne skupne vrednote, ki si jih delita in na ta način lažje prebrodita težave in prilagajanja, ki jih zahteva življenje v dvoje. Oba spola pa se ob tem soočata s preteklimi predstavami o vlogi moškega in ženske, ki so bila pogosteje neugodna za žensko.
Moški je bil po seksističnih predstavah tisti, ki poskrbi za materialne pogoje, čeprav že tu naletimo na dejstva, ki to negirajo. Če je moški namreč zapravil večino svojih dohodkov v gostilni, ostaja nerešeno vprašanje preživetja njegove žene in otrok. Najpogosteje so žene opravljale gospodinjska dela po hišah ali pa so se ukvarjale z ročnimi deli, ki so jih nato lahko prodajale. Že s pojavom industrije se ženske in otroci pojavljajo kot slabo plačana delovna sila. Na ta način so prispevale ženske skupaj z otroci k družinskemu proračunu. V tem času zasledimo tudi izplačila družinskega dodatka moškim. Koliko ga je ženska skupaj z otroki koristila, pa niso preverjali. V primeru, da je bila družina pomembna v družbi, je žena opravljala tudi dela v korist kariere svojega pomembnega moža in skrbela predvsem za dom ter humanitarna dela. In tu se mit o hranitelju družine enostavno zruši.
Kdo sedaj pogreša stare običaje o moškem vladarju in mili, dobri, srčni ter pokorni ženi, ki naredi vse za dobrobit svojega moža in otrok? Kdo niha med tradicijo in emancipacijo? Odgovor najdemo pri obeh spolih, ki izbirata glede na njuno trenutno korist. Vse pogosteje že v medijih zasledimo izjave žena posameznih družbeno pomembnih osebnosti ali pa tistih žensk, ki so tudi same na položaju, naj bi ženska predvsem skrbela za dom in družino. Na ta način vse tisto delo, ki ga opravi ženska, ni vidno in ni plačano. Nikakor ženska ne bo mogla uveljavljati plačila in seveda tudi pokojninske varnosti za starost.
Ženska naj bi bila tudi vedno urejena in lepa kot slika. Stopnja zahtevane urejenosti za moške pa je precej nižja. Povsem sprejemljivo za moške je oblačilo, ki ga večkrat nosijo. Ženske pa naj bi bile zelo pogosto vsakič drugače oblečene. Podobno je z urejenostjo frizure in seveda naličenostjo. Ob tem se seveda vedno znova lahko vprašamo, ali nas ženska na položaju stane več kot moški in je zato bolje, da vladajo moški. Ali ravno v tem tiči problem, da nikakor ne moremo doseči na družbeni ravni enakopravne zastopanosti obeh spolov na vodilnih mestih, pa presodite sami.
