Iluzije glede ljubezni in kako jih prepoznati

V imenu ljubezni imamo pogosto veliko iluzij. Na račun tega pride v življenju do mnogih trenj, ki pa so večkrat zgolj posledica naučenih iluzij o ljubezni.

1.Iluzija: Ljubezenski princ/princesa me bo rešil-a in moje življenje bo od takrat naprej kot v pravljici.

Če ne zares živimo svojega življenja in nismo zadovoljni s seboj, iščemo nekoga, ki ga bo živel »namesto« nas. Pogosto bežimo v odnose, kjer si na podlagi iluzij ustvarimo neke rešitelje, prince na belih konjih, princeske, pomočnike in čarovnike, ki bodo s čarobno palico ustvarili našo srečo. Na tak način si izbiramo prijatelje, partnerje in še mnoge druge ljudi, za katere pričakujemo, da bodo na nek način imeli pogum, da bodo izživeli še del našega življenja. Postanemo okupirani z njimi, z njihovimi izzivi, z njihovimi strastmi, da povsem pozabimo na svoje. Zanimivo nam je in zdi se nam, da dogaja na polno, a v resnici sploh ne nam.

Ker nimamo ne volje in ne moči še manj pa resničnega interesa, da bi spremenili svoje življenje, ga pač ne spremenimo in raje živimo skozi partnerjevega/prijateljevega … Seveda je to odvisniški odnos, v katerega bežimo, ker se ne upamo/zmoremo/nočemo soočiti sami s seboj.

Zakaj prihaja do tega, da sami ne živimo tako, kot si želimo?

• Zaradi strahu pred odgovornostjo.

Ljudje ne želimo prevzeti odgovornosti za to kar se nam dogaja ali tisto kar se nam ne. Vsem drugim okrog sebe bi raje naprtili na pleča vse kar smo ali nismo, samo zaradi tega, da se nam ne bi bilo potrebno soočiti z vso navlako, ki jo je potrebno razrešiti.

• Zaradi nezdravih navezav.

Ker je lažje »imeti« nekoga, pa četudi iz strahu, da bo zapolnil praznino, tisto perečo praznino, ki je seveda ne more, kot pa da bi se lotili te misije sami. Večkrat se tako oklepamo ljudi, da nas je tudi strah, da nam bodo nekam zbežali, da bodo izginili, pa četudi smo skupaj zgolj še iz navade. Toda prava ljubezen, ki je univerzalna sila življenja nikamor ne zbeži, nikamor ne izgine. Morda se spremeni, napreduje, ekspanzira in se širi, toda ne izgine. Vse kar ni zdravo, zgolj tisto zares »odide«, če je to potrebno.

• Zaradi igre vlog, ki jo igramo z/pred drugimi.

Ker smo obsedeni s tem, da gradimo nek navidezni imidž za druge in pri tem pozabljamo na resničnost tega kar zares smo. Okupirani smo s tem, da moramo ljudem okrog sebe ugajati in z različnimi vlogami se celo tako poistovetimo, da smo jih pripravljeni braniti ne glede na vse, pa četudi smo jih že zdavnaj prerasli ali pa nam sploh nikoli niso bile kaj prida všeč.

2. Iluzija: Ta ljubezenski odnos bo trajal za vedno.

Že iz različnih filmov in zgodb ter podobnega, smo navajeni na usodne in večne romantične ljubezni, ki trajajo za vedno. Toda v resničnem življenju, nam pota usode, večkrat postrežejo z raznovrstnimi izkušnjami, ki se hitro spreminjajo. Pravzaprav ni nobenega zagotovila o trajanju »za vedno«. Mogoče bo trajalo, mogoče ne bo. V vsakem primeru pa iz odnosa, ki ga imamo v tistem trenutku, dobimo največ.

Načelo nenavezanosti je vodilo pri vsem v življenju, tudi v ljubezni. Življenje se nenehno spreminja in tudi mi se nenehno spreminjamo, zato se seveda spreminjajo tudi naši odnosi. Določeni odnosi niso namenjeni za več kot mesec dni, morda leto ali dve, spet drugi, so namenjeni za celotno življenje. Toda brez nekega odnosa, mogoče ne moremo napredovati naprej in zato je nujno potreben za rast, da kasneje sploh lahko napredujemo do novega.

3.Iluzija: Ljubezen boli, jemlje svobodo in tako naprej.

Ima vse to kar vemo in smo naučeni o ljubezni, sploh kaj z univerzalno ljubeznijo? Ljubezen ni bolečina.  Ljubezen ni odvisnost. Ljubezen ni »jemanje« svobode, temveč dovoljenje, da smo karkoli si želimo biti. Ljubezen je lahkotnost, radost, pretočnost, odpuščanje in svoboda. Pravzaprav je ljubezen še veliko več kot vse to.

Ljubezen je onkraj ubesedenega. Ljudje pa imamo največ iluzij, zablod in izkrivljenih mnenj ravno glede ljubezni. Hočemo jo definirati, dajati v kalupe in tlačiti v neke znane okvirje, v katere smo jo bili naučeni tlačiti, toda vse to z ljubeznijo samo nima niti najmanjše vloge. Ljubezen namreč nima definicije, če pa bi že želeli, da jo ima, je meni najbližje ta: ljubezen je brezmejna svoboda!