Debelost otrok

Otroci danes premalo spijo, premalo so aktivni zunaj, premalo se smejejo, preveč so osamljeni in ne uživajo rednih obrokov doma. Zveni znano? Velja tudi za nas odrasle.

Vse skupaj seveda pripelje do tega, da je otrokom bolj varno sedeti pred računalnikom ali kako drugo igračo sodobnega časa, grizljati čips in sladkarije, kot pa živeti polno zdravo življenje. Starejšim otrokom takrat verjetno pridejo pod roko tudi kakšen alkohol, cigarete ali kaj hujšega in seveda v tem najdejo tisti manko. Potem so pod stresom in posledično imajo nekvaliteten spanec. Večer pred TV ne pripomore ničemur dobremu v tej zgodbi. Prav dosti ne odstopa tudi dan odraslega, tako da se prav veliko nimajo na kaj in koga zgledovati. Si lahko predstavljamo, kako se otrokom zdi naše življenje brezglavo in nesmiselno? A ko odrastem, bo moje življenje tudi takšno? Kje so male stvari veselja in sreče, ki nam krasijo dneve? Otroci naj bi bili naše veselje in v to moramo vlagati čas in ljubezen, drugače delamo samo slabe klone za prihodnost in svet tako zagotovo ne bo boljši.

Tudi mi smo bili otroci, jedli smo vse, sladko, mastno in ne vem kaj, ampak je bilo redno, v krogu družine, bolj sproščeno, topli obroki.  Ko smo se vrnili iz šole, takoj ven v družbo, razne igre z žogo, gumitvisti, kolesa, kotalke …. kaj pa danes delajo otroci? Moj se je jeseni na lep sončen dan oborožil z žogami in šel ven, da bi s fanti metali na koš. Kmalu se je vrnil, prinesel žoge nazaj in ves nesrečen izdavil, vsi so “zgasnili” domov na računalnik, ker se jim ne ljubi migati na igrišču!? Potem je vzel kolo in se šel peljat sam. Enajstletnikom se danes ne da migati?

Vsak pri sebi mora biti pošten in ne krivdo med drugim valiti na tista dva obroka v šoli. Češ, kako slabo hrano ponujajo, preveč sladkega, preveč kruha pa to in ono. Roko na srce, menim, da velika večina otrok ima verjetno v šoli bolj kvalitetno in raznovrstno hrano kot doma. Vzrokov v debelosti otrok ni treba iskati samo v hrani, ker je to samo kamenček v mozaiku.

Časi se seveda spreminjajo, dognanja in doktrine tudi, ampak malo zdrave pameti pri vsem ni odveč. Ker je možno pristopiti bolj celostno problemu in družno, doma in v šoli vsak svoj delež opraviti, je smiselno začeti počasi in temeljito. Pri pouku, kjer se dotika snov problematike videnja zdravega načina življenja, še posebej premišljeno pristopiti k otrokom in jih motivirati. Doma pa seveda nadaljevati in podpirati zgodbo, aktivno in proaktivno. Poudarek je na domačem terenu, vzgoji, navadah, razvadah, prioritetah, razumevanju … Tako bodo (pa mi tudi, upam) bolj zdravi, srečni, uspešni v šoli, življenju.

Ob hrani otroci potrebujejo občutek, da so ljubljeni, da so varni, razumljeni, da so motivirani, da se radi gibajo, družijo. Da znajo uživati v športu, glasbi, igri, učenju, druženju, da se celostno razvijajo. Edino tako se bodo imeli radi. Potem pa tudi ni vzroka za hrepenenje po čustvenih nadomestkih v hrani ali kakšnih drugih škodljivih razvadah. Bojim se, da pri vsem tem morajo najprej starši prevetriti svoje razmišljanje.

Zjutraj verjetno vsem primanjkuje časa, ampak se da organizirati prijetno jutro. Mi doma brez zajtrka za mizo nikamor ne gremo. Otroka sta se od malega navadila. Zjutraj je naše prvo skupno srečanje za mizo, čas za zdrav obrok, klepet o sanjah, urniku za tekoči dan in kakšne besede spodbude, če je kdo negotov, malo se pohecamo, potem pa še zadnji opravki in odhod v nov dan. Zvečer, ko se opravi večina obveznosti, se pa spet dobimo skupaj za mizo pri večerji. Večinoma se smejemo dogodivščinam tistega dneva.

Osebno sem mnenja, da ima vsak pri sebi izdelan okus in odklone do določene hrane. Tako tudi otroci. Na silo nič ne gre. Treba se je naučiti pravilno izrabiti tisto, kar imajo radi, predvsem imeti redne obroke in si vzeti čas za umiritev pred obrokom, pojesti v miru, veliko gibanja, dober spanec, prijetna družba in dnevna doza smeha – zagotovilo za zdravo telo in dušo.

Vsaka nadgradnja te osnove je dar za telo in bo tisočkrat povrnjeno, zato začnimo skupaj že danes.