Menierova bolezen

Definicija menierove bolezni

Menierova bolezen je neozdravljiva in kronična (dolgotrajna) bolezen, ki jo povzroči motnja notranjega ušesa. Posledice le-tega posameznik občuti kot vrtoglavico, motnjo sluha, ki se lahko konča tudi z izgubo le-tega ter zvonjenje v ušesu. Včasih se lahko pojavi tudi občutek polnosti oziroma pritiska v ušesu. V večini primerov bolezen prizadene le eno uho.

Menierova bolezen se lahko pojavi v kateremkoli obdobju življenja, vendar je najpogostejša med 40. in 50. letom starosti. Občasno se simptomi pojavijo tudi pri otrocih.

Z različnimi načini zdravljenja se odpravijo le simptomi te bolezni, kar bolnikom olajša življenje.

Znaki in simptomi menierove bolezni

Znaki in simptomi se pojavljajo v obliki epizod in napadov. Trajajo od 20 minut do nekaj ur (vendar naj ne bi bili daljši od 24 ur). Najpogostejši znaki in simptomi so:

• Vrtoglavice in glavoboli: Začnejo in končajo se spontano ter brez opozorila. Hude vrtoglavice lahko povzročijo tudi slabost, bruhanje, znojenje ter nastabilnost oziroma izgubo ravnotežja.
• Izguba sluha: Pojavi se v prizadetem ušesu, včasih že v zgodnji fazi razvoja menierove bolezni.
• Tinitus (zvonjenje v ušesu): Bolnik  zaznava konstantno zvonjenje, brenčanje oziroma žvižganje v prizadetem ušesu in v glavi. Ta simptom je včasih tudi posledica stresa in tesnobe.
• Občutek polnosti v ušesu: povzroča ga pritisk, ki nastane v prizadetem ušesu.

Simptomi se navadno začnejo v enem ušesu, vendar se lahko sčasoma razširijo na obe ušesi. Bolniki navadno doživijo od dva do tri simptome hkrati in po napadu so posamezniki zelo utrujeni. Ti znaki oziroma simptomi se lahko po napadih omilijo oziroma izzvenijo. Napade ni mogoče napovedati, saj med njimi lahko minejo tedni, ali celo leta. Za potrditev te bolezni se morajo simptomi večkrat ponoviti.

V primeru, da posamezniki pri sebi opazijo navedene znake in simptome naj čimprej obiščejo zdravnika, da naredi podrobne preiskave. Simptomi menierove bolezni so zelo podobni simptomom pri multipli sklerozi, migreni, vnetem ušesu ali možganskem tumorju, zato so preiskave zelo pomembne, da zdravniki ugotovijo pravo diagnozo.

Zdravniki s testi preverijo ravnotežje in sluh ter na podlagi dobljenih rezultatov potrdijo ali izključijo menierovo bolezen.

Posamezniki morajo med preiskavami ugotoviti razlike med podobnimi zvoki, ponavljati slišane besede in podobno. Na podlagi tega zdravniki ugotovijo, ali imajo bolniki težave z enim ali obema ušesoma.

Z elektronistagmogramom zdravniki preizkušajo bolnikovo ravnotežje tako, da z elektrodami nameščenimi okrog oči zaznavajo gibanje le-teh. Uravnotežen odziv v notranjem ušesu povzroča gibanje oči. V uho dolivajo vročo in hladno vodo, ker le-ta povzroča motnje ravnotežja in nekontrolirano gibanje oči. Morebitne nepravilnosti nakazujejo na težave z notranjim ušesom.

Z rotacijskim stolom zdravniki ugotavljajo ali so težave povezane z ušesi ali z možgani. Včasih pa zdravniki opravijo tudi magnetno resonanco in CT, da raziščejo tudi morebitne težave z možgani.

Vzroki menierove bolezni

Vzroki za to bolezen žal še niso popolnoma znani. Ena izmed teorij izpostavlja, da naj bi bil glavni razlog nenormalna količina tekočine v notranjem ušesu. To se velikokrat pokaže pri obdukcijah bolnikov z menierovo boleznijo. Dejavniki, ki vplivajo na nenormalno količino tekočine v telesu in s tem povezanim vzrokom za to bolezen so:

• nepravilno odtekanje tekočine zaradi blokade ali anatomske nenormalnosti,
• nenormalni imunski odzivi,
• alergije,
• virusne okužbe,
• poškodbe glave,
• migrene,
• okužbe notranjega oziroma srednjega ušesa,
• okužba dihal,
• virusne bolezni.

Pri menierovi bolezni gre najverjetneje za kombinacijo vseh teh vzrokov.

Faze menierove bolezni

Zgodnja faza menierove bolezni

Pojavijo se nenavadne vrtoglavice, ki trajajo od 20 minut do 24 ur. Posameznik v ušesu čuti polnost, lahko pa tudi začasno izgubi sluh.

Srednja faza menierove bolezni

Vrtoglavice so manj pogoste, pogosteje pa se pojavlja izguba sluha in tinitus. Ti simptomi lahko trajajo več mesecev.

Pozna faza menierove bolezni

Vrtoglavice so v tej fazi zelo redke, tinitus in slabšanje sluha pa se stopnjujeta. V tej fazi se pojavi tudi nestabilno ravnotežje.

Zdravljenje menierove bolezni

Pri zelo hudih napadih je potrebno obiskati osebnega zdravnika. Osebni zdravnik opravi splošni pregled, za potrditev menierove bolezni pa mora bolnika napotiti k specialistu za ušesa, nos in grlo, ki to bolezen na podlagi preiskav potrdi ali ne.

Pri preiskavah podrobno preučijo vrtoglavice, nihanja izgube sluha, občutek pritiska v ušesu ter preiskave krvi.

Zdravilo za menierovo bolezen ne obstaja, zato zdravniki z zdravili zdravijo predvsem simptome (vrtoglavico, slabost in bruhanje). Pri najhujših primerih, kjer običajna zdravljenja ne pomagajo, pa zdravniki priporočajo zdravljenje znakov in simptomov s pomočjo operativnih posegov.

Ker naj bi menierovo bolezen povzročale težave s prekomerno tekočino v notranjem ušesu lahko zdravniki predpišejo diuretik za pospešeno izločanje urina, s katerim zmanjšajo količino tekočine v telesu. Za zmanjševanje tekočine v telesu izvajajo tudi druge postopke.

V primeru vrtoglavic, ki povzročijo izgubo ravnotežja je potrebno najprej vzeti zdravilo, nato se usesti ali uleči, zapreti oči ali se zagledati v določen predmet pred sabo. Glave se ne sme hitro obračati, premikati se je potrebno počasi in previdno. Ko napad mine je potrebno vidu in drugim čutom pomagati, da ponovno vzpostavijo ravnovesje.

Zdravnik lahko tudi injicira zdravila preko srednjega ušesa v notranje uho, da zmanjšajo vrtoglavice. Vrtoglavice zmanjšujejo tudi različne vaje, ki jih predlaga fizioterapevt. Te vaje pomagajo možganom ohranjati ravnovesje v ušesih.

Pri izgubi sluha zdravniki bolnikom navadno pomagajo s slušnim aparatom.

Bolniki lahko tudi sami z ustrezno prehrano zmanjšajo količino tekočine v notranjem ušesu, kar posledično lajša simptome. Predvsem se morajo izogibati prekomerno soljeni hrani, alkoholu, kofeinu in kajenju. Možnost nesreč lahko zmanjšajo tudi tako, da se izogibajo vožnji, plavanju, plezanju in drugim tveganim aktivnostim. V primerih, da bi se bolniki teh dejavnosti kljub temu radi udeležili pa je priporočljivo, da imajo s seboj spremljevalca.

V primeru vrtoglavic morajo posamezniki počivati, da se tekočine v telesu izravnajo. V primerih napadov tesnobe ali stresa je priporočljiv obisk terapevta, relaksacijska terapija z vajami dihanja, joga in kognitivna vedenjska terapija. Smiselno je tudi obiskovanje podpornih skupin.

Zapleti pri menierovi bolezni

Najtežje zaplete predstavljajo vrtoglavice in možnost trajne izgube sluha, kar močno vpliva na bolnikovo življenje. Posameznik je pogosto utrujen, doživlja čustveni stres, depresijo in tesnobo. Vrtoglavice povzročajo tudi izgubo ravnotežja, kar poveča možnosti za padce in nesreče med vožnjo.

Bolniki, ki jim letenje predstavlja stresno situacijo, si lahko pomagajo tako, da si poiščejo sedež proč od okna in motorjev, bližje straniščem, redno pijejo vodo in se izogibajo alkoholu. Pozanimajo naj se tudi glede prehrane na letalu.

Napadi se pri menierovi bolezni pojavijo nenapovedano, zato si morajo bolniki življenje prilagoditi tako, da ne ogrožajo sebe in drugih.

VIRI:

• www.mayoclinic.org
• www.healthline.com
• www.nhs.uk

Veliko dodatnih informacij glede menierove bolezni si lahko preberete na spletni strani Meniere’s Society.