Melanom in sončne pege
Sonce kot vir svetlobe in življenja je hkrati pomemben dejavnik pri nastanku črnega raka – melanoma. V Sloveniji melanom predstavlja zdravstveni problem, v zadnjih dveh desetletjih se ga odkrije vsako leto več, pojavlja pa se že pri mlajših odraslih.
Kot je znano, je sončno sevanje elektromagnetno valovanje več valovnih dolžin, ki jih delimo v tri območja. Na človeško telo imajo različen učinek. Infrardeče sevanje čutimo kot toploto sonca. Drugo območje predstavlja vidna svetloba, tretje pa spekter ultravijoličnih (UV) žarkov, ki ga ne vidimo. UV žarke razdelimo po valovni dolžini na tri območja A, B in C. Območje A z najdaljšo valovno dolžino spodbuja nastanek kožnega barvila. Večino območja B prestreže ozon in do zemeljske površine pride le manjši del teh žarkov. Območje C z najkrajšo valovno dolžino ne doseže zemeljskega površja. Plast ozona se v zadnjih desetletjih tanjša in zemeljsko površje zato doseže več UV B žarkov. Ta del UV spektra lahko okvari gene v celicah povrhnjice kože in obenem zavira obrambni sistem organizma, ki uničuje že spremenjene celice.
Melanom – pomembna dejstva
Ni le celoten odmerek sevanja tisti, ki vpliva na vznik melanoma. Za nastanek melanoma je pomembno tudi občasno intenzivno izpostavljanje sončnim žarkom pa tudi sončne opekline, ki smo jih utrpeli v mladosti.
Na sončno sevanje so bolj občutljivi svetlopolti ljudje, predvsem tisti iz severnega in srednjega dela Evrope, ki tudi težko porjavijo na soncu.
Znan je vpliv genskih dejavnikov na zbolevanje. Bolniki z družinskim melanomom zbolijo mlajši in imajo pogosto več sprememb na koži.
Številne raziskave kažejo, da UV sevanje iz umetnih virov, ki so mu ljudje izpostavljeni v solarijih, poveča ogroženost za nastanek melanoma.
Kreme za sončenje preprečujejo opekline, njihova redna uporaba upočasni nastajanje starostnih kožnih sprememb.
Nastanek melanoma preprečujemo z izogibanjem sončni pripeki in nošenjem zaščitnih oblačil.
Pozorni bodimo na novo nastala pigmentna znamenja in znamenja, ki kažejo spremembe v smislu večanja, spreminjanja barve, oblike in ki površinsko rosijo.
Z natančnim pregledom kože poskušamo bolezen odkriti čim bolj zgodaj, ko so možnosti uspešnega zdravljenja večje.
Na srečo pa vsa kožna znamenja niso nevarna in se ne razvijejo v rakaste spremembe.
Sončne pege
Sončne pege so drobne od 1-5 mm velike dobro zamejene svetlo rjave lise, ki se pri svetlolasih in rdečelasih ljudeh pojavijo v prvih treh letih življenja. Temnejše postanejo zaradi delovanja sončnih žarkov na celice povrhnjice, ki tvorijo melanin. Ko koža ni izpostavljena soncu, zbledijo.
Dobro zamejene lise, ki se pojavljajo pri 90% belcev običajno po šestdesetem letu, pravimo tudi starostne pege. Zmeraj jih nastane več in sicer na delih telesa izpostavljenih soncu kot so ramena, hrbtišča rok, obraz in hrbet. So dobro omejene od 3 mm do 2 cm velike, svetlo ali temno rjave barve, tudi lisaste. Mnogokrat se zlivajo. Nastanejo zaradi nabiranja melaninskega pigmenta v pomnoženih celicah povrhnjice. Če izpostavljenost UV žarkom preneha, lahko pobledijo, vendar običajno ne izginejo.
