Luknje v žepih, v blagajnah, na cesti
Po osamosvojiti “male piške” so, menda, bile vse blagajne več kot polne. Od osamosvojitve naprej je v blagajnah stalen pritok. Poleg tega, da je stalen, je vsako leto tudi večji: dvigi davkov, trošarin, provizij, ukinjanje transferjev, uvajanje novih dajatev … Peščica pohlepnežev, ki noče poznati pomena besede odgovornost, vestno vrta luknje v iztokih blagajn in si izrezuje luknje v žepih hlač ali kril in tako istočasno prazni blagajne, hitreje kot se polnijo. Luknje v žepih, v blagajnah, na cesti … ni jim konca ne kraja.
Vsako leto je potrebno prevozim sredstvom, ki so v uporabi, pripraviti proslavo v obliki tehničnih pregledov, zavarovanj in celo plačil cestnine. Cestnine? Cest-nine? Ceste … različni znaki dela na cesti. Znaki, ki opozarjajo na delno vozno cesto. Znaki? Kje je delo, vsaj delno? Semaforji, ki so že zdavnaj nehali odštevati in seštevati svoje tri barve. Puščice za obvezne smeri: levo, desno. Naravnost. V in čez luknjo, mogoče dve ali tri več. Zvito platišče. In pnevmatika zavzame namesto okrogle oblike elipsasto. Načete disk ploščice. Uničeni amortizerji. Preluknjan karter. Izpraven avto? Pripravljen za brezhibno opravljen tehnični pregled? Cestnina še vseeno sledi. Njej se je z luknjami težko izogniti.
Dars, kot glavni vzdrževalec avtocest in hitrih cest, nujno potrebuje denar za popravila, obnove … Česa? Znakov, semaforjev, počitnic? Več kot milijon je osebnih registriranih vozil, vsako leto, pri nas. Kje so šele vsa ostala prevozna sredstva? Kje so predrage in precenjene vinjete, za ceste, ki si ne zaslužijo imena “avto-cesta”? Dars na leto s cestninami in vinjetami pobira več kot 500 milijonov evrov. Več kot polovico milijarde! Na vprašanje, kje je ves ta denar, se odgovarja z zgodbicami, ki še za lahko noč niso kvalitetne: “dobra vila je denar preusmerila v železnice”. Kaj pa je z njimi? Čas in vreme jim slabšata že tako slabo stanje. Sicer pa, kaj točno se plačuje pri cestnini: cestnino ali železnino? Gre denar od obveznega zavarovanja v sanacijo gozdov, mogoče šolstvo? Ko se kupi kruh, ali se namesto njega dobi sladkor?
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kot vsa ministrstva, spominjajo na pokvarjen posnetek, saj vseskozi trobijo, kaj vse je treba: “treba je, treba je, treba je … Darsu je treba nemudoma zagotoviti dodatne finančne prilive”. Resno? Če je kaj nemudoma potrebno, je potrebno zabetonirati nelegalno zvrtane luknje pri iztokih v državnih blagajnah. Državnih!
Država pa niso meje ali par vodilnih pri koritu in par skritih nekje v senci, ampak državljani sami. Tako narekuje tudi ustava, ki ima v svojem 3. členu zapisano: “Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno”.
V enem členu, ki zajema tri stavke. se preveč državljanov obeša samo na besedo “volitve”. Kako lahko volitvam, kjer glasove seštevajo osebe, ki so jim dokazali plagiate, ponaredbe in kjer so se znašli tudi že podpisi preminulih, državljani še dajejo kakšen velik, časti vreden pomen? Je poznano tisto, da če bi volitve resnično imele realne učinke, bi jih že zdavnaj prepovedali?
Luknje v glavah načnejo luknje v žepih, posledično pride do lukenj v blagajnah, kar zrcali luknje v in na ter ob cestah, hkrati to razžira denarnice, kar vpliva na nastajanje lukenj na živcih, da postaja tudi zdravje naluknjano … Nekaj manjka? Sekundno lepilo v obliki ODGOVORNOSTI. Je tudi to obtičalo v kakšni (črni) luknji?
Je pri pohlepnežih odgovornost res samo še beseda, ki se ji neodgovorno izmikajo, kljub temu, da sprejeti odgovornost ni isto kot obtoževati samega sebe?
