Ko zacvetijo smeti
Pomlad! Čas prebujanja, začetek toplega in sončnega vremena, začetek življenja na travnikih in v višavah drevesnih krošenj, uživanje jutranjih pesmi ptičev, prebujanje v svetla jutra. Vse to in še več nam ponuja letni čas, ki je tik pred vrati. Zaživimo, počutimo se kot prerojeni in nekateri od nas začnemo načrtovati nove začetke, si zastavljati nove cilje in na splošno v svet zremo z večjim optimizmom in v prosti čas na prostem vlagamo več energije. Tek v naravi, igranje otrok na igriščih, kolesarjenje in nenazadnje sprehajanje … sami ali v družbi človekovega najboljšega prijatelja.
Sproščanje v naravi je za mnoge ključnega pomena za polnejše in mirnejše življenje. Uživanje svežega zraka, razmišljanje o stvareh, ki nam vlivajo upanje in nas navdušujejo, pripomore k bolj pozitivnemu pogledu na svet in življenje in to je tisto, kar v teh težkih časih potrebujemo.
Tudi če živimo v naselju, kjer si razmeroma majhen prostor delimo z več tisoč ljudmi, lahko najdemo nekaj zelenih kotičkov in sprehajalnih poti, kjer lahko odmislimo vsakodnevne tegobe.
Med naseljema Fužine in Štepanjsko naselje teče reka Ljubljanica, ki je ob sončnem zahodu prav veličastna in če si vzamemo trenutek ter z mostu, ki povezuje obe naselji, pogledamo v daljavo, se zavemo, kako veseli smo lahko, da nam je narava podarila nekaj tako lepega. Okolica je zelena, polna življenja, a vseeno dovolj mirna, da lahko spočijemo utrujene misli. Morali bi se zavedati, kako srečni smo lahko, da imamo sredi dveh večjih naselij možnost sprostitve, pa vendar se nekateri ljudje na to, preprosto povedano, požvižgajo.
Ob sprehajalni poti na desnem bregu Ljubljanice, poleg dveh športnih centrov, so si ljudje prilastili košček idile in jo spremenili v smetišče. Žalostno, da nekateri stvari jemljejo za samoumevne in se ne zavedajo, da nam je, vse kar je naravnega, v bistvu podarjeno.
Na parkirišču, ki se nahaja zraven lokala, namenjenega tudi otrokom, saj imajo veliko igral, je prava deponija pnevmatik, oblek, pločevink in ostalih smeti, ki jih ljudje očitno odvržejo iz avtomobilov. Vsakič, ko grem mimo s psom, se vprašam, kje so časi, ko smo se vsi zbrali in pospravljali okolico. Otroci, pubertetniki, starši in stari starši..vsi smo se zbrali in v čiščenju celo uživali, ker nas je to povezovalo in dajalo občutek vrednosti. Danes je drugače. Otroci brcajo prazne plastenke in jih nato pustijo ležati, ne vedoč, da to za dolgoročno prihodnost ni obetavno in z dejanji, kot so odlaganje starih pnevmatik na zelenicah, za kar so nedvomno odgovorni odrasli, jim sporočamo, da so taka dejanja, ne samo sprejemljiva, ampak tudi dovoljena.
Namesto spoštovanja je nesramnost, namesto odgovornosti je brezskrbnost, namesto pozitivnega pogleda na prihodnost je zaskrbljenost za le to.
Nekaj se bo moralo spremeniti, saj si nihče ne želi živeti v umazanem in strupenem svetu. Težko se je spopasti z mentaliteto in mišljenjem ljudi, pa vendar, če bi prihajajoče generacije učili, da moramo ravnati skrbno in odgovorno, je še upanje. Dokler ne prevzamemo odgovornosti za svoja nepremišljena dejanja, se bomo sprehajali in sproščali ob kupih smeti. Prepričana sem, da to ni v interesu večine ljudi, zato poskrbimo za čisto okolje, zase in za naše otroke, za lepšo in brezskrbno prihodnost narave.