Kako pripravim kuhano vino?
Kuhano vino ali Kuhanček je kuhana alkoholna pijača, ki jo lahko postrežemo toplo ali hladno. Je pijača ob kateri v zimskem času uživa marsikdo. Kuhano vino se navadno pije v prazničnem decemberskem času in najbolje prija na prostem ob stojnici v družbi prijateljev.
Sestavine
Za pripravo potrebujemo rdeče ali belo vino, količina je odvisna od vaših potreb, sladkor, klinčke, cimet ali cimetovo palčko, limona. Po želji pa lahko dodamo še druge sestavine, kot so vanilijev sladkor, rožmarin, brinove jagode, ingver, janež, bezeg, muškatni orešček ali druge začimbe po željah, odvisno od vašega okusa.
Priprava
Limono narežemo, odstranimo lahko lupino s čimer bo vino manj grenilo. Uporabimo primerno veliko posodo v katero zlijemo vino in dodamo vse sestavine. Ponavadi uporabimo nekje od 10 do 15 klinčkov. S cimetom prekrijemo zgornjo plast vina ali uporabimo eno oziroma dve cimetovi palčki. Sladkor dodajamo po okusu tekom kuhanja in pazimo da ne bo presladko. Dodamo lahko tudi rum ali šnopc za boljši okus. V kolikor želite dodajte še nekaj vode, a zame je vino boljše brez. Občasno vino premešamo. Kuhamo do skorajšnjega vrenja, posodo odstavimo, natočimo v lončke in postrežemo. Ne pustite, da vino zavre oziroma vre dalj časa, s tem se manjša vsebnost alkohola v pijači. Za bolj prefinjen dodatek lahko rob kozarca zmočite z vodo, ki ga pomočite v sladkor in nanj dodate še krhelj pomaranče.
Naj vam ta mala razvada prija v teh mrzlih decembrskih dneh. Uživajte ga po požirkih, da brbončice začutijo in povzamejo vse njegove okuse. Na zdravje!
V vednost
Pa še nekaj podatkov o nastanku kuhanega vina. Navada pitja kuhanega vina izhaja iz gorskih področij srednje Evrope. Razvila se je zaradi boljšega počutja v dolgih mrzlih večerih. Od tu se je ta navada razširila po celotni Evropi. Glavna razlika je v vino, saj se le to razlikuje od države do države. Druga razlika pa je tudi temperatura serviranja. V južni Evropi vino skuhajo dan prej, postavijo ga v hladilnik in servirajo mrzlega, kot aperitiv. Skozi čas se je razvila navada, da se kuhano vino pije na različnih veselicah in sejmih, s čimer so ga uvrstili med narodne jedi ali kar med kmečko hrano gorskih pokrajin. Po drugi strani pa hladno vino spada med prefinjene jedi visoke kuhinje, servira se ga le od priložnostih. ¸
V času
V srednjem veku se je kuhano vino imenovalo po zdravniku Hipokratu, Hipocris in so ga uporabljali kot zdravilo, saj je bilo v tistem času bolj higiensko kot voda. Prvi zapis sega v leto 1420, saj je iz tega časa ohranjen vrček za kuhano vino, z imenom Glühwein. Iz 17. stoletja so ohranjeni poznani recepti za pripravo na angleški način. Po tem receptu je bilo vino bogato z začimbami. Različica iz 19. stoletja je poznana kot negus. Stregli pa so jo tudi otrokom na rojstnodnevnih zabavah.