Kako najti službo po diplomi?

Pot do diplome je večinoma dolgotrajna. Potrebna so leta študija, sedenja v predavalnici, napornega študiranja, opravljanja izpitov, prakse, potem je potrebno izbrati temo, napisati diplomo, poslati diplomo v lekturo, sledi tiskanje diplomskega dela, zagovor, nato pa končno – obsedimo, verjetno še vedno polni pričakovanja, da nas za prvim vogalom čaka sanjska služba. Sledi brskanje po spletnih straneh zavoda za zaposlovanje in drugih spletnih portalih, ki ponujajo delo. Izbira ni preveč pestra in je večinoma osredotočena na ključavničarje, varilce in CNC operaterje.

Pošiljamo prošnje. Večina delodajalcev nam niti ne odgovori, če dobimo odgovor, je pogosto zavrnilen. Le redko dobimo priložnost, da nas delodajalec povabi na razgovor, kaj šele, da bi lahko med različnimi službami izbrali tisto, ki nas najbolj privlači.

Glavni nasvet morda ni najbolj spodbuden sam po sebi, a je v današnji družbeni strukturi žal resničen – potrebno se je znajti. Še generacijo nazaj je bilo popolnoma nesprejemljivo, da bi nekdo diplomiral in nato ostal brez dela, dandanes pa dobi službo tisti, ki se znajde. Kaj je torej potrebno, da po diplomi (ali kadarkoli kasneje) čimprej najdemo službo? Nikakor ne škodi, če o tem razmišljamo že pred vpisom na fakulteto in izberemo smer, ki je lažje zaposljiva, a tudi drugače se je potrebno nekako znajti.

Akcija!

Potrebna je akcija, pasivnost nikakor ne koristi iskanju službe. Naši starši so se morda res zaposlili takoj po opravljeni diplomi, delodajalci so dobre diplomante iskali celo sami, a danes je trg zasičen, zato se je potrebno iskanja dela lotiti aktivno. Vpišemo se na zavod za zaposlovanje in druge zaposlitvene portale, kjer lahko označimo, kakšno delo nas zanima. Ko bomo ustrezali profilu, nam pošljejo sporočilo, a je spletno stran dobro spremljati dnevno.

Nekateri zaposlitveni portali so:

• mojedelo.com,
• zaposlitev.si,
• mojazaposlitev.si,
• zaposlitev.info,
• najzaposlitev.si,
• idejnik.si,
• prostadelovnamesta.si;

ter nekateri tuji:

• ec.europa.eu/eures/public/sl/jobseekers-dashboard,
• xpress-job.com,
• www.stepstone.com,
• www.cercolavoro.com,
• collegegrad.com.

Pri iskanju službe lahko za pomoč prosimo tudi vse, ki jih poznamo: družino, prijatelje, znance. Morda pozna kdo koga, ki pozna koga … saj vemo, kako to poteka. Mreženje je pomembno. Če se prijavimo na delovno mesto s priporočilom, imamo gotovo več možnosti za zaposlitev.

Če imamo vizijo, kje bi radi delali, se lahko obrnemo neposredno na podjetje, ki nas zanima. Večkrat imajo podjetja na spletni strani objavljen oglas, kadar iščejo nove sodelavce, ne bo pa nič narobe, če se kar obrnemo na njih in jim ponudimo svoj življenjepis ter CV. Morda nas ne potrebujejo sedaj, a nas bodo shranili v bazo.

CV in življenjepis

CV in življenjepis sta bistvenega pomena pri iskanju zaposlitve, saj predstavljata prvi stik z delodajalcem. Če ne boste izstopali, vas morda ne bo nihče opazil.

Kako pa izstopimo iz množice?

• Predstavimo se kratko in jedrnato, saj nihče nima ne volje ne časa, da bi bral celo življenjsko zgodbo vseh, ki se prijavijo na določeno delovno mesto,
• po hitri predstavitvi vključimo svojo izobrazbo in delovne izkušnje; ne pozabimo na dodatna neformalna izobraževanja, sposobnosti, študijske menjave, prostovoljno delo ipd.

Prostovoljno delo?

Le redko komu je prostovoljno delo prva izbira, saj to pomeni, da bomo delali zastonj. A kadar ni službe, lahko pomeni prostovoljno delo razliko med tem, ali bomo kasneje delo dobili ali ne. Pametno je o tem razmišljati že tekom študija. Študentje so večinoma prepričani, da nimajo časa in da je njihov urnik popolnoma zapolnjen, a bodo prav vsi kasneje spoznali, da so se motili in da je ob službi, gospodinjstvu, otrocih in vsem ostalem veliko težje najti tistih nekaj prostih ur in energije za kakršnokoli prostovoljno udejstvovanje.

Prostovoljno delo ni le družbeno koristno, temveč koristi tudi nam:

• pridobimo nova znanja,
• nudi možnost potovanj v tujino,
• izboljšamo in izpopolnimo svoj CV,
• pridobimo izkušnje, ki nam koristijo pri kasnejšem iskanju dela; le redko kateri delodajalec je pripravljen sprejeti delavca, ki je popolnoma brez izkušenj,
• v stik pridemo z novimi potencialnimi delodajalci, s sodelavci, ki nas lahko napotijo naprej, širimo socialno mrežo,
• prostovoljno delo večkrat vseeno navrže kakšno žepnino.

Prostovoljno delo lahko najdemo kar na spletu. V slovenskem okolju se lahko obrnemo na sledeče portale:

• www.prostovoljstvo.org,
• zpm-mb.si/programi/prostovoljstvo/,
• www.hospic.si/programi/prostovoljstvo/,
• www.vdcpolz.si/o-nas/prostovoljstvo/,

če si želimo prostovoljstva v tujini pa lahko pobrskamo med objavljenimi oglasi na straneh:

• www.workingabroad.com,
• www.anyworkanywhere.com/voluntary.html,
• www.voluntaryworks.org.

Ostale ideje

V duhu »Znajdi se!« lahko premislimo tudi o nekaterih drugih možnostih:

• če imamo dobro poslovno idejo ali smo se izobraževali v smeri, ki omogoča samozaposlitev, lahko odpremo svoje podjetje,
• lahko se odločimo za sezonsko delo doma ali v tujini; to sicer ni dolgoročna rešitev, a nam zaslužek, tudi če je sezonski, gotovo ne bo škodil, morda pa lahko spoznamo celo koga, ki nas bo napotil naprej – širjenje socialne mreže je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri iskanju službe,
• prekvalifikacija in dodatna izobraževanja: če v svoji smeri ne najdemo ničesar, a imamo še kakšne druge želje in talente, lahko premislimo o prekvalifikaciji ali dodatnem izobraževanju. Na spletni strani www.npk.si lahko najdemo seznam nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter tečajev, ki jih lahko opravljamo.

Če prav nič od tega ne pomaga, je morda čas, da se sprijaznimo s slabšo službo, kot smo načrtovali. Pri tem je dobro imeti v mislih, da lahko na marsikaterem delovnem mestu sčasoma napredujemo ali pa službo kasneje zamenjamo. V vsakem primeru pa bomo imeli za seboj nekaj delovnih izkušenj, ki nam bodo gotovo koristile.