Kaj vsakodnevno nanašamo na zobe?
V minulem letu sem se po nesrečnem padcu na vso moč ukvarjala s svojo ustno votlino. Z zdravjem čeljusti, ustnic, dlesni in zob. In prišla do zanimivih dognanj, predvsem o tem, kaj vse nanašam na občutljive zobe.
Strup ali balzam za zobe?
Se še spominjate drobnih tabletk s fluoridom, ki smo jih kot otroci dobivali v šoli, rekoč da bodo naši zobje lepi in zdravi? Prav fluorid je že dolga leta predmet številnih razprav na področju zdravstva in farmacije. Namreč, še rastoče zobe naj bi utrdil, pri že dobro razvitih stalnih pa naj po mnenju mnogih ne bi imel prav posebnega učinka. Natrijev fluorid preprečuje nastanek zobne gnilobe, saj onemogoča bitke bakterij z zobmi ter s tem tvori obrambo pred tvorbo škodljivih kislin. Fluorid vsebuje večina nam poznanih zobnih past in ustnih vodic, na tržišču pa se pojavlja tudi vedno več takih, ki so brez njegove vsebnosti.
Malce sem pobrskala po spletu in naletela na kratek opis tega kemijskega elementa. Flúor izhaja iz latinske besede fluorumin, ki pomeni pretakati se. Je strupen in bledo rumen plinski halogen, ki je od vseh elementov najbolj kemijsko reaktiven. Fluorovodikova kislina razžre celó steklo in zaščitne rokavice iz lateksa. Fluoridni ioni so tudi v zobnih pastah, koristno je namreč, če z njimi nadomestimo hidroksidne ione v mineralu apatitu, ki sestavlja zobno sklenino. Na podlagi te informacije sem na spletu našla sledečo razlago, predstavitev navedenega:
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov. Je električno nabiti atom ali molekula.
Oksid (iz grškega ὀ [oxýs], ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi. Iz oksidov je sestavljena večina Zemljine skorje, v kateri prevladujejo silicijevi in aluminijevi oksidi in druge njune soli ter njihove kombinacije in kombinacije z vodo.
Kovinski oksidi so ionski in tvorijo soli; oksidi nežlahtnih kovin z vodo tvorijo baze (hidrokside):
Na2O + H2O → 2NaOH.
Ob tem se kot laik sprašujem: “Ali nam fluorid škoduje, navzlic sestavi naših zob”?
Za pecivo in čistočo
Zanimiva je tudi uporaba sode bikarbone v zobnih pastah. Ko ljudje slednjih še niso poznali, so si zobe umivali z mešanico soli in vode. Soda bikarbona brusi, čisti in beli zobe, a dolgoročno ima tudi stranske učinke. Lahko načne zobno sklenino (podobno kot pretirano, pretrdo ščetkanje ali uporaba pretrde zobne krtačke), zato je bolje, da se jo uporablja redkeje. Njena uporaba tudi ni primerna pri majhnih otrocih, ki se še razvijajo. Iz lastnih izkušenj lahko zatrdim, da je v primeru zdravstvenih težav z zobmi in z vsem kar jih obdaja najbolje kratkotrajno le kombinirati določene sestavine.
Z Wikipedije sem pobrala še kratek opis: natrijev hidrogenkarbonat, tudi natrijev bikarbonat, soda bikarbona ali bikarbona, je sol, tvorjena iz natrija in hidrogenkarbonata. Uporablja se kot vzhajalno sredstvo pri peki, prav tako jo dodajamo za rahlost. Je glavna sestavina pecilnega praška.
Njena uporaba je mnogostranska, predvsem na področju osebne nege in gospodinjstva. Vsak pa bo gotovo dvakrat pomislil, kako pogosto bo uporabljal flúor ali sodo bikarbono za nego zob, ko bo spoznal vse njune učinke.
