Indonezija: potovanje “v raj in nazaj” (5)
Polet je bil še kar udoben, s postankom, ki je trajal kakšno uro. V Jakarti sem bil že kot doma, zato sem preslišal vsa moledovanja letaliških taksistov in najel lokalni taksi, ki je občutno cenejši od letaliških. Šoferju sem povedal naslov in ga spodbudil v lokalnem jeziku: “Hitro, hitro!” Odpeljal me je na naslov mojega prijatelja Piera, ki mi je pred odhodom na Lombok zagotovil spanje in hrano v njegovi hiši. Prispela sva v slabih dveh urah vožnje.