Ideja za izlet: Verona

V času veselega decembra vsako leto obiščemo kakšen božični sejem, tokrat nas je pot zanesla v Verono. Mesto je sicer prečudovito, ne glede na letni čas, vendar vam priporočam, da vsaj enkrat obiščete njihov Nürnberški božični sejem. Vzdušje je bilo neverjetno, mesto izredno lepo okrašeno, z neštetimi stojnicami…skratka, prava paša za oči.

Na sobotno jutro smo se odpravile na enodnevni izlet v Verono in po poti je bila na avtocesti tako gosta megla, da smo se že bale, če bomo v mestu sploh lahko kaj videle. Predlagam, da avtocesto zapustite na izvozu Verona Est, cestnina na italijanskih avtocestah vas bo v eno smer prišla okoli 19 €. Prispele smo ob 10h…nikjer žive duše, semaforji niso delali, trgovine so bile zaprte. Sama pri sebi sem si mislila ”o moj bog, kam smo sedaj prišle, tole je eno mesto duhov”. Pripeljale smo se skozi Porta Nuova, kjer je stala tudi prekrasna velika Bauli novoletna jelka.

Parkiranje v Veroni

Vožnja v centru mesta je omejena in draga, tako da predlagam, da avto pustite nekje na obrobju in greste do centra Verone peš (oz. z javnim prevozom). Dobra izbira je npr. parkirišče Parcheggio Arena, ki stane 2 €/h oz. 17 €/dan, od koder imate potem samo 500 m peš do Piazze Bra. Več o parkiriščih na povezavi.

Javni prevoz v Veroni

Verona je dokaj majhno mesto, tako da javnega prevoza po mojem mnenju nima smisla uporabljati, saj se da vse prehoditi peš. Večina avtobusov vozi sem iz predmestja in okoliških krajev. Sicer je najbolj ugodna možnost vozovnica za 90 minut, ki stane 1,30 € (če kupite na avtobusu 2 €) – ob začetku vožnje jo morate aktivirati na avtomatu. Več o linijah in voznih redih si lahko preberete tukaj.

Kaj si ogledati v Veroni?

Verona, città dell’amore…mesto najbolj znanih zaljubljencev v zgodovini: Romea in Julije. Verona ponuja še veliko več in je vsekakor mesto vredno obiska, ne glede na letni čas. Me smo jo obiskale v času veselega decembra in moram reči, da nismo bile razočarane. Ima nekoliko rimsko vzdušje, z dodatkom Benetk, čarom Firenc in priokusom Avstrije. Znano je tudi  kot Urbs Nobilissima, je drugo največje mesto v Benečiji (za Benetkami) in eno od mest, ki je v Italiji najbolje ohranilo svojo umetniško dediščino. Velja za enega od najbogatejših in najbolj uspešnih mest na severu Italije.

Piazza Bra

Najprej smo prispele na ogromen trg Piazza Bra, kjer je veliko restavracij, barov in trgovin s spominki. V jutranjih urah je bila piazza še čisto zapuščena, ko smo zvečer odhajale, pa je bilo čisto nasprotje. Na trg smo vstopile skozi obok palače Palazzo della Gran Guardia, ki jo je prvotno zasnoval Domeniso Curtoni (zidu iz sedmih stebrov so dodali streho). Zaradi pomanjkanja sredstev je gradnja trajala več kot 200 let, končana je bila leta 1853.

Malo naprej boste na desni strani videli še mestno hišo Palazzo Barbieri, ki je bila končana leta 1883.

Arena di Verona (Amfiteater)

Na trgu se nahaja še rimski amfiteater oz. ”Arena”, ki je najbolj znan spomenik v Veroni. V 1. stoletju je bila zgrajena izven mestnega obzidja, v 3. stoletju pa so obzidje razširili in tako je zajemalo tudi Areno. Je eno največjih in najbolje ohranjenih aren iz obdobja Rimskega cesarstva, ki lahko sprejme več kot 22.000 gledalcev.

Na žalost je danes ohranjen samo del prvotne fasade, posebna komisija namenjena njeni obnovi in ohranitvi pa je bila imenovana že v 16. stoletju. Poleti se lahko v Areni udeležite najrazličnejših prireditev, prvotno pa je bila namenjena za gladiatorske boje. V tem času je iz Arene švigala zvezda repatica.

Grad Castelvecchio

Kratka zgodovina mesta

Ezzelino da Romano je bil krut tiran, ki je v Veroni vladal med leti 1226 – 1259. Po njegovi smrti so oblast prevzela mestna združenja, ki so izvolila Massina della Scala za svojega predstavnika. Člani te družine (Scaligeri) so Veroni vladali mnogo let. Leta 1301 ga je nasledil Alberto, njega pa njegova sinova Alboino in Can Francesco – slednji je leta 1308 postal tudi princ mesta (Cangrande I della Scala). Prav on je bil prvi, ki je iz Verone naredil kulturno in umetniško središče. Po njegovi smrti se je začel zaton. Šele v času vladanja Cangrande II della Scala, se je Verona začela obnavljati. V tem času sta bila med drugim zgrajena Castelvecchio in Ponte Scaligero.

Castelvecchio (Stari grad) je bil zgrajen med leti 1354 – 1355 in utrpel veliko sprememb. Številne invazije so pustile pečat v njegovi gradnji. Vizigoti, Benečani, Francozi in Avstrijci so vsak po svoje spremenili dele gradu. Napoleon je znotraj njegovega obzidja zgradil dvorišče, nedavna odkritja pa so našla dele originalnih načrtov. Danes je v gradu sodobna galerija (Museo Civico d’Arte), v muzeju pa boste našli tudi relikvije iz rimskega in srednjega veka. Shranjen imajo tudi prvotni konjeniški kip Cangrande, pripeljan iz Arche Scaligeri (več o tem pa v nadaljevanju).

Ponte Scaligero oz. Ponte di Castelvecchio čez reko Adižo

Beneška dominacija je trajala do leta 1796, ko so francoski vojaki napadli mesto. Kmalu zatem (1801) so ga napadli še Avstrijci. Kot boste videli, reka Adiža razdeljuje mesto, v tistem času pa je predstavljala mejo med francoskim in avstrijskim delom. Leta 1866 se je Verona končno pridružila Kraljevini Italiji. Most je bil zgrajen iz obrambnih razlogov, vendar je kljub temu lepo srednjeveško mojstrsko gradbeno delo. Utrpel je številne spremembe in bil v 2. svetovni vojni skoraj v celoti uničen, vendar kmalu zatem rekonstrukturiran. Njegov največji lok je velik 48 m.

Če boste imeli čas, se vsekakor malo sprehodite ob reki Adiži. Me smo šle s Piazze Bra do gradu Castelvecchio, skozi slavolok Arco dei Gavi in se malo ustavile na bregu reke Adiže.

Pot nas je vodila do cerkve svete Anastasie (Sant’ Anastasia), ki je največja cerkev v Veroni. Zgradili so jo med leti 1290 – 1481, nad staro cerkvijo sv. Anastasije. Obiskovalcem dobrodošlico izrekata dva lesena grbavca.

Po poti smo šle še skozi rimska mestna vrata Porta dei Borsari iz 1. stoletja, ki so eden od bolj ohranjenih rimskih spomenikov v Veroni in so navdihnile številne renesančne mojstre.

Ulice so bile neverjetno lepo okrašene, kot bi prišle v pravljično mesto, izložbe trgovin pa prava paša za oči.

Piazza delle Erbe

Na trgu Piazza delle Erbe je bil postavljen sejem – ne ravno božični, ampak z najrazličnejšo robo: od makaronov do magnetkov v obliki Julijine dojke. Gre za enega od najbolj slikovitih trgov v Italiji, z bogato zgodovino. Že v času Rimskega cesarstva je tu stal Rimski forum. Na srečo se je megla kmalu razkadila, in posijalo je sonce.

Vsekakor ne smete zgrešiti fontane Madonna Verona iz leta 1368, pri čemer je skulptura na vrhu veliko starejša – prav to skulpturo je avtor vodnjaka Cansignorio pretvoril v katoliško Madonno. Na sredini trga se nahaja še ”Berlina” – kot nekakšen spomenik, ki so ga leta 1207 postavili za javno poniževanje in kaznovanje. V tem času so pod njim stale tudi velike ročno izdelane jaslice, na enemu od stebrov pa lahko vidite tudi verigo, na katero so pripeli kaznjence.

Trg obdajajo številne zgodovinske stavbe. Najbolj znan je stolp Torre dei Lamberti, ki je najvišji stolp v Veroni (83 m) – ta stolp imam skoraj na vseh fotografijah in ga v Veroni lahko uporabite za orientacijo. Z gradnjo so začeli leta 1172, trajala je več stoletij, še danes pa sta v njem zvonova Regno in Marangona (1464). Ob stolpu stoji občinska palača Palazzo Comune z neoklasično fasado iz 19. stoletja, kljub temu da so stavbe srednjeveške.

Stolp Torre del Gardello je bil zgrajen med leti 1370 – 1626, poleg pa stoji palača Palazzo Mafei (1668). Je ena redkih baročnih stavb v mestu, na vrhu lahko vidite 6 poganskih božanskih skulptur (Jupiter, Merkur, Venera, Apollo, Hercules in Minerva).

Piazza dei Signori in Nürnberški božični sejem

Od tu se skozi majhen obok Arco della Costa, nad katerim na železni verigi visi kitovo rebro, pride do trga Piazza dei Signori. Legenda pravi, da bo rebro padlo na prvega sprehajalca, ki se ni nikoli zlagal. Stoletja kasneje še vedno visi na istem mestu, čeprav so se skozi obok sprehodili vsi od kraljev do papežev.

Nürnberški božični sejem – Mercatini di Natale di Verona se istočasno odpre v Nürnbergu in Veroni. Načeloma pravijo, da so božični sejmi najlepši v avstrijskih in nemških mestih, vendar me smo bile nad Verono popolnoma navdušene! Takoj nam je v oči padla prelepa božična kočica, pred katero je stal Hrestač (in seveda smo se slikale z njim).

Zatem smo se postavile v vrsto, da bi lahko vanjo tudi pokukale (nismo dolgo čakale, ampak je kočica dokaj majhna, zato skrbijo za to, da ni prevelike gneče). Trgovinica je bila polna božičnih okraskov: 5 cm veliki možici so stali okoli 32 € (!!!), jaslice (kočica, Marija, Jožef, Jezus, par ovc in pastir – vse skupaj na leseni površini 10x15cm) 150 € …v glavnem čisto preveč, so se pa v kakšnem kotu našle tudi malo cenejše stvari.

Sicer boste na tem plemiškem trgu našli kar nekaj zanimivih stavb, npr.: romansko palačo Palazzo Comune z renesančno fasado; palačo Palazzo del Podestà družine Della Scala – Scaligeri, originalno iz 12. stoletja, vendar je utrpela številne spremembe. Prav v tej palači je Dante Alighieri našel svoje zatočišče, kar je tudi zapisal v svojih številnih knjigah. Na trgu lahko vidite tudi Dantejev spomenik, za njim pa stavbo Loggia del Consiglio, renesančno stavbo, ki je v svojem času veljala za najlepšo v Veroni (1476 – 1493).

Cortile del Tribunale

Skozi še en prehod (na desni) smo prišle na dvorišče Cortile del Tribunale, kjer se je sejem nadaljeval. Naokoli so bile spet same stojnice, na sredini pa La Casa di Babbo Natale (Božičkova hiša) in spet prelepa trgovinica z najrazličnejšimi božičnimi okraski.

Na Palazzo del Capitano se da po stopnišču povzpeti tudi na balkon, od koder je prelep pogled na sejem (zadaj pa se vidi Torre dei Lamberti). Palača ima fasado iz 16. stoletja in vrata Sanmicheli.

Na sejmu in tudi po ulicah so prodajali najrazličnejšo robo, cene so bile primerno zasoljene. Indijančki, siri, suhe mesnine, italijanske potice panettone ipd. Povsod, kamor smo pogledale, so prodajali jagode s čokolado in smetano. Ves čas smo si jih ogledovale, ampak se navsezadnje nismo odločile za nakup, saj je bila porcija kar majhna in zanjo nismo mislile odšteti 6€.

Na dvorišču so imeli postavljeno še tole stvar…tako da ”pozdravčki iz božične vasice”!

Pred staro cerkvijo Santa Maria Antica je družina Della Scala postavila svoje pokopališče Scaligeri, kjer so pokopani člani družine, ki so Veroni vladali od 13. do poznega 14. stoletja. Najbolj zanimiva je vsekakor konjeniška skulptura Cangarde (delo neznanega veronskega kiparja), ki sedi na vrhu piramide Arche Mastino. Originalni kip je shranjen v gradu Castelvecchio.

Pot smo nadaljevale mimo tako imenovane Romeove hiše (Casa Montecchi). Priljubljena tradicija pravi, da je prav to hiša Julijinega ljubimca, Romea. Nahaja se le nekaj minut stran od Julijine hiše, vendar na žalost stavba ni dobo ohranjena in si je ni mogoče ogledati.

Casa di Giulietta (Julijina hiša)

Kot gotovo že veste, Shakespearova tragična ljubezenska zgodba o Romeu in Juliji se odvija v Veroni. Mesto je idealen kraj za zgodbo, ki se dogaja v srednjem veku, v njej pa lahko najdete tudi nekaj resničnih referenc iz Verone. Zgradba, ki jo lahko obiščete, je ”pravi” dom Julijine družine (Capuleti) iz 13. stoletja, danes največja turistična atrakcija v Veroni. Vstopile smo skozi krajši tunel, kjer so bile stene popolnoma popisane s sporočili in prošnjami za Julijo.

Na notranjem dvorišču je stala novoletna jelka in tudi tu so bila obešena podobna sporočila, zaljubljenci obešajo ključavnice na ograjo, Juliji pa lahko pismo pošljete tudi po pošti (več na njihovi spletni strani).

Vsi se seveda želijo dotakniti Julijine desne dojke, v upanju, da bi našli ljubezen svojega življenja. Če se želite slikati z njo, se je treba kar fino riniti med ljudmi.

Ogledate si lahko tudi notranjost hiše, kostume in se povzpnete na Julijin balkon (vstopnina 6 €, več informacij na spletni strani).

Mi tega nismo naredile, smo pa sledile znakom trgovine nasproti balkona, kjer je pisalo ”free photo”. Prišle smo do okna nasproti balkona, tako da na koncu smo se dobesedno slikale ”z balkonom”.

Od tu smo se sprehodile še malo naprej do rimskih ruševin pri Porta Leoni, kjer je res lepo videti, koliko neodkritih plasti ima Verona. Ruševine so odkrili po naključju in neverjetno je, kaj vse je skrito pod ulicami.

Teatro Romano di Verona (Rimski teater)

Kmalu boste prispeli do reke, od koder ni več daleč do Rimskega teatra. Zgrajen je bil v 1. stoletju, pred izgradnjo pa so morali ob reki Adiži zgraditi dva zidova (med mostovoma Ponte di Pietra in Ponte Postumio), da bi ga zaščitili pred poplavami.

Danes je možno videti le ostanke zgradbe, ki so jih začeli odkrivati okrog leta 1830. Sem spadajo stopnišče, cavea (del kjer se sedi), več arkad in ostanki odra. Danes pa tu potekajo različni (Shakespearovi) festivali.

Kamniti most Ponte Pietra čez reko Adižo izhaja iz časov Rimskega cesarstva. Večkrat je bil rekonstruiran, prvič leta 1298 (loki na desni strani). Skoraj v celoti je bil uničen v 2. svetovni vojni leta 1945, vendar je bil kmalu zatem popolnoma obnovljen s prvotnimi kamni.

Če ga prečkate, boste na nasprotni strani reke našli še Veronsko katedralo (Complesso della Cattedrale-Duomo). Stoji na majhnem trgu, z gradnjo so začeli leta 1187, vendar je spet trajala več stoletij. Fasada je kombinacija romanskih in gotskih slogov.

Nakupovanje v Veroni in slastne patatine

Kolikor nas je prej skrbelo, da ne bo nikjer nobenih ljudi, so se proti večeru ulice počasi začele polniti. Čas je bil za nakupovanje! Najprej nas je skrbelo, da sploh ne bo nič odprto. Na srečo je bila večina trgovin (za katere smo bile zainteresirane) odprtih, čeprav je bilo prav čudno, ker recimo Mango je bil odprt, Zara pa ne itd. Največ trgovin boste našli na ulicah Via Cappello in Via Mazzini, ki vodi do Piazza delle Erbe. Vmes boste našli tudi polno butikov italijanskih oblikovalcev.

Že prej smo ves čas gledale kako ljudje jejo pomfri (patatine) iz papirnatih vrečk…in ker smo bile sestradane in so nam naredili skomine, smo si ga morale privoščiti tudi me. Ugotovile smo od kod vsi prihajajo – iz majhne trafike (Billy Chips na ulici Via Giuseppe Mazzini), pred katero je bila neverjetna gneča (zvečer, ko smo šle spet mimo, pa še večja)!!! Najprej smo čakale v eni vrsti, da smo naročile in plačale, potem pa smo se morale postaviti še v drugo vrsto, kjer smo prevzele naročilo. Prodajajo tudi drugo hitro hrano, v podobnih trafikah se da kupiti tudi kakšen kos pice in različne slaščice.

Kuhano vino in nabito polne ulice

Seveda ni šlo tudi brez kuhanega vina (Vin Brulé), ki smo ga kupile na eni od stojnic. Okoli 17h zvečer so bile ulice tako nabito polne, da smo se komaj premikali. Vsi so nosili pse v naročjih – ne vem ali je to kakšna moda, ali pa so jih nosili zato, da jih ne bi pohodili.

Dan smo zaključile s povratkom na Piazzo Bra, kjer je bilo vzdušje popolnoma drugačno kot zjutraj. Restavracije so bile odprte, ulice polne ljudi, otroci so se vozili na vrtiljakih…tu je tudi javno stranišče, če ga boste potrebovali.

Zelo lep in zanimiv dan, Verona pa vsekakor vredna ogleda!

Če boste Verono obiskali spomladi oz. poleti, si lahko ogledate še…

Giardino in Palazzo Giusti (Vrtovi in palača Giusti)

Čudovit italijanski vrt iz 16. stoletja pripada družini Giusti. Vsebuje starodavna drevesa, fontane, jame (ki čudno odmevajo), pošastne bruhalnike in starodavne napise, ki se zlijejo v skrbno urejeno okolje. Nahaja se nekoliko izven strogega centra, me si ga tokrat nismo ogledale. Priporočljivo si ga je ogledati v spomladanskem in poletnem času, ko je vse v razcvetu. Vstopnina je 7 €.