Ideja za branje: Tole bo bolelo

V dneh, ko smo se z družino odpravljali na morje, sem se dobila s prijateljico. Po dolgem času sva spet sedeli za skupno mizo, na kateri so se bohotili priboljški raznih oblik in okusov  ter skodelice iz katerih se je širil omamni vonj kave. Kot da mi je iz ramen padla teža življenja, kot da lahko po pretečenem maratonu ponovno diham brez pekoče bolečine v prsih, sem se počutila tiste nedelje. Čvekali sva in se smejali tako kot včasih, ko je bilo življenje še veliko bolj enostavno. Veseli me, da nama po toliko letih prijateljevanja (mislim, da nama teče okroglih 30) in toliko zamujenih trenutkih, odkar sva (žal) odrasli, nikoli ne zmanjka besed in tem za pogovor. Nasprotno, zdi se, da se predmeti najinih razprav z leti širijo. Zagotovo si kot otrok, čeprav sem rada brala že tedaj, nisem predstavljala, da bom v svoji odraslosti, na kavi s prijateljico, dobivala tudi predloge za (počitniško) branje. A se je zgodilo. Beseda je tiste nedelje nanesla  tudi na literaturo, ki jo med prostimi minutami dneva prebirava in izmenjali sva si predloge, kaj »se splača« prebrati v tem poletju.

Prijateljica mi je priporočila in posodila knjigo Tole bo bolelo, ki je nastala pod peresom mladega ginekologa. Gre za njegove dnevniške zapise, ki jih je pisal v času svojega usposabljanja. Priznam, malo sem zavihala nos, ko mi je obelodanila, da bom brala o ginekoloških prigodah, porodih in zapletih pri rojstvih, ker, kdaj je bila ta tema zabavna in lahkotna ter kot taka primerna za sproščanje na počitnicah? A vendar, tudi počitnice z malimi otroci niso ravno počitnice v pravem smislu besede, saj sem se do sedaj še vedno iz dopusta vrnila bolj utrujena kot sem tja šla, zato sem si rekla: »naj bo«. Na srečo sem že po prvi obrnjeni strani knjige ugotovila, da me ne čaka groza med prebiranjem, ampak zelo zabavno čtivo, ki je primerno prav za vsakega. Zraven humorja in lahkotne besede je nadvse pozitivna tudi dolžina poglavij, ki je za počitniško branje z malimi otroki še kako priročna.

O knjigi

Sama prisegam na britanski humor, priznajmo, je edinstven ( Samo pomislite na Mr. Bean-a). Realen, s kančkom sarkazma in ironije, pogosto tudi »črni humor«. Zame nekaj boljšega. In prav taka je pričujoča knjiga. Napisana tako lahkotno in tako spevno, tako mojstrsko, da tudi resne teme, ki bi me v kakšnem drugem tonu spravile v jok, tukaj izzovejo smeh. V knjigi spremljamo dejanske izkušnje mladega zdravnika Adama Kay od pripravnika do mladega zdravnika specialista. Ena izmed posebnosti knjige je zagotovo njena poučnost, saj je v sprotnih opombah na dnu strani razloženih veliko strokovnih izrazov.

Avtor bralcu skozi večinoma zabavne zgodbe opiše razmere, ki vladajo v javnih zdravstvenih ustanovah v Anglij. Naj samo omenim, da od prevajalke knjige, Barbare Krevel, doktorice medicine in specialistke interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, izvemo, da podobnosti med britanskim in našim sistemom javnega zdravstva ni malo in da niso naključne (str. 270). Avtor tako skozi celotno knjigo podaja ostro kritiko na celoten sistem. Morda boste po prebrani knjigi bolje razumeli tudi zdravnike na naših urgencah in stiske, s katerimi se soočajo. Avtor knjige Tole bo bolelo je medicino naposled obesil na klin, a z ozaveščanjem o pomenu brezplačnega javnega zdravstva postal aktivist za dostojnejše življenje ljudi, ki v zdravstvu delajo.

Naj samo na kratko orišem dogodivščine o katerih boste v knjigi brali, da se boste lažje odločili za obisk knjižnice: prigode iz urgence, ki jih doktor Kay opisuje v svojem bistvu seveda niso niti približno zabavne, a jih predstavi tako, da se jim boste na ves glas smejali. Naj omenim meni nepojmljivo bolečo izkušnjo nekega moškega, ki se je odločil spustiti po betonski steni tako, kot da bi bila gasilski drog in si pri tem oluščil ali boljše rečeno zradiral, velike količine kože ter tudi svoje največje bogastvo v hlačah. Ter o tem, kaj vse zdravniki na urgenci najdejo v intimnih odprtinah človeškega telesa, med katerimi vsekakor zmaga jajček, v katerem je bil zaročni prstan. Vas zanima kje je bil in kdo ga je tja potisnil? Preberite knjigo, res vam nočem odvzeti enkratne izkušnje pričakovanja med zabavnim prebiranjem.

Smejali se boste ob opisih o počasnem napredovanju in mizerni plači mladih zdravnikov, o pravem boju z ustvarjanjem zasebnega življenja ter ohranjanju stikov z družino in prijatelji, ki jih vse po vrsti zanemarja zavoljo nujnih primerov v službi. Za zabavo in oddih nima časa kar terja svoj davek. Praznike preživi v bolnišnici. Izvedeli boste, da tudi ko mladi zdravnik zboli, mora biti on tisti, ki si poišče zamenjavo zaradi odsotnosti iz dela. Brali boste tudi o neizbežnem, smrti. O zahvalah/pohvalah, ki nikoli niso prišle »iz vrha« ampak »le« od pacientov. In nenazadnje o tem, kaj je postavilo zadnjo piko na zadnji i, da se je mladi zdravnik odpovedal vsem letom garanja in izbral drugo življenjsko pot. Pri tej zgodbi se ne boste smejali. A to je realnost. Avtorju uspe iz resnih situacij ustvariti duhovito knjigo, ki jo priporočam vsem. Za zabavo in za v resni razmislek. Vsekakor knjiga, ki vas ne bo pustila ravnodušnih.