Družinske sanje
Odrasla je v lepo žensko, za katero so se ozirali številni moški, ko je hodila po ozki cesti skozi vas. Plaho se je ozirala po svojih sovaščanih in iskala nekoga s pogledom. Ta nekdo ni bil nihče drug kot njen sanjski moški. Sanjala je o tem postavnem moškem, ki jo bo goreče ljubil, jo stisnil v svoj topel objem in ji bil do konca življenja opora pri premagovanju ovir in čeri življenja. Z njim si bo ustvarila topel dom. Lepo malo hiško s cvetočim vrtom, na katerem se bodo igrali in se smejoči podili njuni otroci. Vsekakor vsaj dekletce in seveda tudi sin, ki bo podoben svojemu očetu. Ona bo gospodinjila in skrbela za otroke, on pa bo poskrbel za materialno plat njunega skupnega življenja.
Končno jo je njen sanjski moški zasnubil in načrtovala sta poroko. Poroka sicer ni bila sanjska, vendar je potrpela, saj danes tako ali tako ni dovolj denarja za veliko in razkošno poroko. In tako je postal njen sanjski mož.
Govorice o njegovi nezvestobi pa so bile tako ali tako iz trte zvite, ker so ji druge ženske samo zavidale moškega, o katerem so poleg nje, tudi same sanjale. Namesto v majhno hiško s cvetočim vrtom sta se preselila v mesto, v majhno podnajemniško stanovanje. Da pa bi si lahko privoščila majhno hiško s cvetočim vrtom sta se odločila, da malo počakata z otroci in se oba zaposlita za nekaj časa. Časi so pač težki, saj služb ni, pa tudi plače niso velike. Tako so minila štiri leta in njega so medtem odpustili v podjetju. Njen sanjski mož si je kmalu našel drugo službo v drugem podjetju, ki mu je dodelilo tudi majhno stanovanje.
V podjetju, kjer je bila zaposlena ona niso dosegli pričakovanih rezultatov in ko so izvedeli, da pričakuje otroka, so jo odpustili med prvimi. Kljub temu je z velikim veseljem pričakovala njunega prvega otroka. Spet je preslišala govorice o njegovem varanju, saj so ji najverjetneje vsi samo zavidali. In rodila je majhno živahno deklico, katere njen sanjski mož ni bil preveč vesel, saj si je želel sina.
V času, ko je je doma gospodinjila, so jo večkrat obiskali „dobro misleči“ družinski prijatelji in ji uredili tudi zaposlitev. Čas je bil, da si na kosu zemlje na njegovi domačiji končno le sezidata majhno sanjsko hiško. Počasi s časom je tudi spoznavala, da jo njen sanjski mož dejansko vara z drugimi ženskami in da so vse govorice resnične. Zato ga je prevarala z njegovim najboljšim prijateljem tudi sama. Ko je prijatelj njenega moža izvedel, da je zanosila, jo je prenehal tolažiti zaradi nezvestobe njenega sanjskega moža in ji dvoriti, ter se poročil z drugo.
In končno je rodila tudi sina, na katerega je bil njen sanjski mož še posebej ponosen. Na zemlji, ki sta jo dobila od njegovih staršev, sta sezidala majhno hiško. Še naprej sta živela v mestu in veljala za zgleden zakonski par. Dom pa sta spremenila v pravi pekel, kjer ni bilo niti dneva brez prepirov in tudi fizičnega nasilja. Govorice, da sta tik pred ločitvijo, sta oba zanikala, kljub temu, da je že celo mesto vedelo, da kar tekmujeta, kdo bo koga večkrat prevaral. Sosedje so modro molčali in se za vogalom nasmihali ob njuni promenadi moralnega in zglednega para z otroki skozi mesto. Tako so minevala leta in leta in dočakala sta upokojitev. Sanjsko hiško sta zaradi bolezni prodala in vsaj malo uredila stanovanje v mestu. Otroci so medtem odrasli in odšli od doma. Sama pa sta vsak v svoji sobi majhnega mestnega stanovanja sanjala o ljubeči osebi, katero sta izgubila in nikoli več srečala druge.
