Drevo v stresu – suša
Drži. Nismo samo ljudje nenehno izpostavljeni stresnim situacijam doma, na ulici, v šoli in v službi. Tudi drevesa (predvsem tista v mestih) so lahko v stresu. Ljudje imamo to srečo, da se iz stresnega okolja lahko umaknemo. Rastline, ki so na svoje rastišče vezane, se stresnim dejavnikom ne morejo izogniti. Če drevo stresnim situacijam ni kos, začne pešati in sčasoma omaga in odmre. V času odmiranja lahko postane del drevesa ali celo drevo nevarno za okolico, saj se lahko npr. opešan del odlomi.

Slika 1: Vrba je zaradi stresa začela pešati. Gornji deli krošnje odmirajo, kar se kaže v slabši olistanosti.
Suša
STRES
Pri stresu gre za eno ali za več obremenitev, ki sprožijo v organizmu odstopanje od normalnega obnašanja.
STRESNI DEJAVNIKI ZA MESTNA DREVESA
Največji stresni dejavniki za drevesa v mestu so pomanjkanje kisika in vode v tleh, mraz, vročina in negativen vpliv soli za posipavanje cest. Našteti dejavniki vplivajo na drevo trajno ali občasno, zaradi česar se lahko npr. zmanjša rast ali omeji sposobnost razmnoževanja, lahko pa drevo omaga in odmre.
Suša je pri drevesih po vsem svetu eden najpogostejših stresnih dejavnikov. Fiziološka suša ne škodi le direktno, temveč povzroči, da so drevesa dovzetna še za ostale škodljive dejavnike, kot so insekti in glive.
Kratkoročna suša
V primeru, da se tla izsušijo, drevo reagira tako, da zmanjša izhlapevanje iz listov s tem, da se odprtine listnih rež zaprejo. Posledično se seveda prepreči tudi sprejemanje ogljikovega dioksida skozi listne reže. Pri zmanjšanjem sprejemanju ogljikovega dioksida je manjša aktivnost fotosinteze, torej se v okolje sprosti manj kisika in nastane manj sladkorja (glukoze), zaradi česar začne drevo stradati. Ker se izguba vode ne more popolnoma preprečiti z zaprtjem rež, povzroči daljše neprekinjeno pomanjkanje vode poškodbe na listih, ki se zvijejo in deloma odpadejo.

Slika 2: Jesensko odpadanje listja je pri listopadnih drevesnih vrstah normalen pojav. Če listje začne odpadati prej (že spomladi ali poleti), je to alarm, da je drevo v stresu.
Dolgoročna suša
V DEBLU SKLADIŠČENA VODA
V deblu skladiščena voda zadošča po pravilu le za nekaj dni, ne pa za premostitev daljših sušnih obdobij.
Pri močni in dlje trajajoči neprekinjeni fiziološki suši lahko listi odpadejo že poleti. Nekatere vrste dreves (npr. hrast) lahko poleg tega odvržejo cele, včasih olistane veje. Po sušni fazi je lahko rast poganjkov in debla več let okrnjena. V letih, ki sledijo sušnemu letu, lahko umrljivost dreves občutno naraste. Vzrok so pogosto škodljivci, ki lahko izkoristijo oslabljeno stanje dreves. Zaradi nenehnih gradbenih posegov v tleh v mestnih okoljih in njihovi okolici, lahko pride do spremembe nivoja podtalnice. Če se podtalnica zniža, lahko začno drevesa v mestih brez jasnega vzroka pešati in propadati.

Slika 3: V mestnem okolju je velikokrat drevo posajeno na mestu, kjer je večina koreninske grude prekrite z nepredušno plastjo (asfaltom). To je lahko vzrok slabše oskrbe drevesa z vodo.
Mrazna suša
Mrazna suša je oblika fiziološke suše, ki se pojavi zgodaj spomladi, ko so tla zmrznjena in nizka zračna vlaga močno povečuje evapotranspiracijo, ob sončnih dnevih pa se izhlapevanje iz listov zaradi njihovega ogrevanja še dodatno poveča. Če drevnina ne more nadomestiti izgubljene vlage iz zmrznjenih tal, suša poškoduje ali uniči veliko tkiva, ki odmre.

Slika 4: Drevesa, ki niso v stresu, obilno cvetijo, so primerno gosto olistana in v skladu s pričakovanji prenašajo situacije sušnih obdobij, mraza in vročine. Fotografija iz Sončnega parka v Velenju.
V prihodnjem članku bom napisala nekaj o stresu dreves, ki ga povzročata pomanjkanje kisika v tleh in visoke temperature. Vabljeni k branju!
Preberite tudi članek Drevesa v mestu.
mag. Nataša Dolejši, univ. dipl. inž. agronomije