Brezplačne plastične vrečke so preteklost
Z novim letom so brezplačne plastične nosilne vrečke na blagajnah trgovin po Sloveniji prepovedane. To je le prvi korak v smeri doseganja cilja zmanjšati potrošnjo le-teh. Toda ali se zadeve lotevamo na pravem koncu? Še vedno so namreč brezplačno na voljo lahke plastične nosilne vrečke, v katere si v trgovini naberemo sadje in zelenjavo, ki se jih porabi največ. Ena paprika v eno, tri jabolka v drugo, glava solate v tretjo,… Uporabimo pa jih samo enkrat. Tudi papirnate vrečke za kruh imajo večinoma plastično okence. Plastične rokavice pa najdemo tako pri kruhu kot pri sadju in zelenjavi.
Plastične vrečke in rokavice pri sadju in zelenjavi so še vedno na voljo
Plastične nosilne vrečke je bilo že do zdaj treba skoraj povsod plačati. Izjema so bile hitre blagajne. Veliko potrošnikov je prav zato dalo prednost hitri blagajni pred klasično. V večini trgovin so na hitri blagajni plastične vrečke še vedno na voljo, le plačati jih je treba. Doslej sem le v eni trgovini opazila, da so plastične vrečke na hitrih blagajnah zamenjali s papirnatimi. Plačljivimi seveda.
Ker so večinoma plastične nosilne vrečke bolj močne od papirnatih, opažam, da se potrošniki neradi odločajo zanje. Če že morajo plačati vrečko, raje izberejo močnejšo. Če bi bile povsod na hitrih blagajnah na voljo brezplačne papirnate nosilne vrečke, bi se gotovo v večji meri odločali zanje in dokončno slovo od plastičnih bi bilo manj opazno. Čeprav papirnate vrečke niso najboljša alternativa, saj je njihova izdelava in reciklaža okolju še bolj škodljiva, pri razkrajanju pa v ozračje izpuščajo ogljikov dioksid.
Plastiko nehote prinašamo domov tudi s sadjem.
Beseda ves čas teče samo okoli vrečk, čeprav je tudi plastične vrečke mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti, problem embalaže izdelkov pa je popolnoma zanemarjen. Kaj pomaga, če izdelek odnesem domov v okolju bolj prijazni vrečki, če je zapakiran v plastiko? Plastiko nehote prinašamo domov z igračami, čistili, kozmetiko, pijačami, mlečnimi izdelki in celo s sadjem. V eno nakupovalno vrečko, iz katerega koli materiala že je, ob nakupu torej nehote naložimo kar nekaj plastike. Tudi poraba plastičnih krožnikov, lončkov, pribora in slamic ni zanemarljiva. Vrečke so le vrh ledene gore, čeprav predstavljajo veliko grožnjo za okolje.
Večina plastičnih vrečk ne pride do odlagališča
Težava je v tem, da večina plastičnih vrečk ne pride do odlagališča, ampak jih ljudje odvržemo že prej. S plastiko smo onesnažili skoraj vse kotičke tega planeta. Vsak ukrep, ki pripomore k zmanjševanju plastičnih odpadkov je dobrodošel. Zmanjšanje porabe plastičnih vrečk je velik korak za varovanje narave, vendar je spremembo potrošniških navad nemogoče doseči čez noč.
Ena paprika v eno, tri jabolka v drugo, glava solate v tretjo,…
Pri nakupih prinesimo vrečke s seboj. Uporabljajmo papirnate vrečke ali vrečke iz blaga. Kupljene stvari zložimo v kartonske škatle. Alternative je dovolj in ni razloga, da onesnažujemo planet.
