Vstala Primorska – primorska himna
Primorci smo zaradi svoje zgodovine drugačni od ostalih Slovencev. Prav zaradi tega imamo tudi svojo lastno himno – Vstala Primorska, ki ni le veličastna pesem, ampak je presenetljivo tudi njeno nastajanje.
V pesmi Vstala Primorska je upesnjena zgodovina Primorske v času med obema vojnama, ko je te kraje zasedel italijanski fašistični režim in nato do njene ponovne priključitve matični domovini. Najbrž se prav zaradi tega dela zgodovine Primorci počutimo drugačne od ostalih Slovencev. V letih poitalijančevanja sta v Primorcih namreč zrasla upor in enotnost in ta je kljub desetletjem med Primorci še vedno živ. In še najlažje ga je začutiti med petjem Vstale Primorske.
Pesem Vstala Primorska oz. Vstajenje Primorske, kot je njen pravi naslov, pa ni samo lepa, temveč je tudi edinstvena v Evropi. To je namreč edina pesem, ki so jo za svojo himno sprejeli ljudje sami. Prav zaradi te edinstvenosti je leta 2013 Jadran Strle posnel film Primorska himna. Film opisuje nastanek te pesmi ter njen razvoj do današnjih dni.
A Vstajenje Primorske ni dobilo le svojega filma, temveč tudi spomenik. Tega so prav tako leta 2013 postavili na Križni Gori nad Ajdovščino, na kraju, kjer je nastalo besedilo te pesmi.
Nastanek besedila Vstajenje Primorske
Besedilo pesmi Vstajenje Primorske je napisal dr. Lev Svetek – Zorin v času druge svetovne vojne. V začetku leta 1944 je prišel na Križno goro nad Colom nad Vipavsko dolino, tam prenočil in se naslednji dan povzpel na enega od vrhov, od koder se odpre prelep razgled na Vipavsko dolino, Kras in morje. Ta prizor ga je tako prevzel, da je še tistega dne, 6. januarja 1944, napisal besedilo Vstajenje Primorske.
Še isti večer je pesem prvič tudi javno prebral svojim tovarišem, ki so bili nad pesmijo navdušeni in ga nagradili z bučnim aplavzom. Pesem je nato v požganih primorskih vaseh še velikokrat deklamiral, vsakokrat pa so jo poslušalci z veseljem sprejeli.
Nekdaj z bolestjo smo v sebe zaprli
svoje ponižanje, svoje gorje,
krik maščevanja na ustnih zatrli,
ga zakopali globoko v srce.
Toda glej, planil vihar je presilen,
kot pajčevine raztrgal okov,
šinil je zopet žar novega dneva
tja do poslednjih primorskih domov.
Strojnice svojo so pesem zapele,
zrak je pretreslo grmenje topov,
širne poljane so v ognju vzplamtele,
klic je svobode vstal sredi gozdov.
Vstala Primorska si v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!
V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju
našla si končno svoj pravi obraz.
Pesem je razdeljena na tri dele. Prvi del opisuje težki čas Primorske pod italijansko okupacijo, drugi del nakazuje upor, tretji del pa zmagoslavje Primorske po njeni ponovni vrnitvi k matični domovini.
Uglasbitev pesmi Vstajenje Primorske
Kljub temu, da je bila pesem napisana že v času druge svetovne vojne, je uglasbitev doživela šele leta 1968. Tedaj so v Novi Gorici ob 25-letnici vrnitve Primorske k matični domovini pripravili odmevno proslavo. Organizatorji te proslave so ta dogodek hoteli polepšati tudi s kakšno novo veličastno pesem o Primorski. Zaprosili so skladatelja Rada Simonitija, ki je izbral pesem Vstajenje Primorske in jo uglasbil.
Refren po pesmi Bazovica
Zanimivo je, da je Rado Simoniti prvi del pesmi napisal sam, melodijo refrena pa povzel po pesmi Bazovica, ki jo je leta 1933 uglasbil Fran Venturini in je do tedaj veljala za tako imenovano primorsko himno. Pesem Bazovica je ponazarjala spomin padlim bazoviškim junakom, ki so se kot prvi uprli fašističnemu režimu pod italijansko okupacijo. Refren te pesmi, po katerem ima isto melodijo tudi refren Vstale Primorske, pa se glasi:
Kmalu pokliče nas Trst in Gorica,
divje odmeval bo krik sred noči.
In maščevana bo Bazovica,
ob zori krvavi, nebo zažari.
Prvič zapeta Vstala Primorska
Pesem Vstajenje Primorske je bila tako prvič zapeta 15. septembra 1968 na proslavi v Novi Gorici, vendar tedaj še ni postala himna. To se je zgodilo leta 1978 na podobni proslavi v Komnu, ko je ob zvokih Vstale Primorske množica samodejno vstala in jo s tem počastila. Od tedaj ob pesmi Vstajenje Primorske oz. refrenu Vstala Primorska vstajajo ne samo Primorci, temveč tudi po drugih krajih Slovenije.
Še ena edinstvenost pa je del Vstale Primorske. Ljudje ne vstanejo že ob prvih taktih kot pri drugih himnah, temveč šele ob refrenu, ob besedilu Vstala Primorska. Tedaj se velikokrat tudi zborovodje obrnejo k občinstvu, kar duh enotnosti le še bolj poudari.