Jeza, toliko jeze
Jeza!
Vse vemo. VSI vse vemo! A nič ne storimo. Od rojstva nas tlačijo v podrejenost in vzgajajo v potrošnike. Učijo nas, da imajo moč in da nič ne moremo spremeniti. Uporabljajo zgodovino kot izgovor za svoje početje “vedno je bilo tako, sprejmi vse to sranje, postani eden izmed nas”. Z neprestanim tokom reklam, obljub čudovitega življenja (če boš imela tiste “ta prave” tampone, bo menstruacija najlepši trenutek tvojega življenja) in ustvarjanjem umetnih potreb (res rabimo 20 vrst margarine?) nas držijo na uzdi in nam obljubljajo srečo.KUPUJ, KUPUJ, KUPUJ in srečen boš, če ne danes, pa jutri.
Nisem asket, rad imam svoj pametni telefon in rad gledam filme na velikem ekranu. A kaj mi pomaga televizor, če delam toliko časa, da ga nimam časa gledati? Kje je sreča zdaj? Kje je tisto tiho zadovoljstvo, ko veš, da je vse v redu? Ni ga.
Vem, da ne bom spremenil sistema. Sam ne. In tudi vem, da moji ideali danes niso možni. V ljudeh je še vedno preveč zlobe in pohlepa. Tudi v meni. Verjamem pa, da je v človeški naravi želja po več, po rasti, po izboljšanju in spreminjanju samega sebe. Mogoče pa je naša naloga, ne, da zrušimo sistem, ampak ga samo upočasnimo, da imajo ljudje čas dozoreti in se otresti jarmov, ki so si jih sami nadeli?
Verjamem, da obstaja možnost, da smo vsi srečni. Če bi izkoristili vse možnosti, ki so nam na voljo ne bi bilo potrebe po trpljenju. Dovolj smo napredovali, da bi vsi lahko živeli v zadovoljstvu, a sistem tega ne pusti. Če ni neenakosti in trpljenja sistem ne more preživeti. Kdaj bomo spoznali, da smo sistem ustvarili sami in da ga lahko sami odstranimo? Videti je nemogoče, a je možno. Sistem je velik in močan, vendar stoji na trhlih nogah. Z direktnim napadom ga bomo samo okrepili, a z majhnimi stvarmi (ki se počasi spremenijo v velike) nam lahko uspe. Samo domišljijo moramo uporabiti in stopiti skupaj. Zakaj se ne bi zbrala gruča ljudi pred parlamentom in vsakič, ko bi videla poslanca, bi se začela krohotati, žvižgati in kazati s prstom? Zakaj ne bi na volitvah imeli možnosti “nihče od naštetih”?. Na volilnem listku bi bila možnost “nihče od naštetih” in če bi ta možnost zmagala, bi razpisali nov krog in nihče izmed prejšnjih kandidatov ne bi smel sodelovati.
Sistem se zaveda naše moči, zato nas usmerja drug proti drugemu. V mojih časih so bili punksi in šminke. “Drugo glasbo poslušaš, drugače si oblečen, boril se bom proti tebi!” Prepiramo se zaradi nepomembnih stvari: “Kambus bo vozil ob treh! Ne, ob štirih!”. Ne vidimo, da, če bi se znebili lopovov bi Kambus lahko vozil ob treh IN štirih. Pa tudi če ne. Je to res pomembneje kot množice brezposelnih in lačnih? Sistem nas prepričuje, da je in mi mu verjamemo.
Strah nas je in ne želimo problemov. Tudi jaz. Zakaj moram pisati o izkoriščanju? Rad bi pisal o astronomiji! V zdravi družbi ne bi bilo potrebe po mojem pisanju. Ljudje bi lahko počeli kar bi hoteli (dokler ne bi škodovali drugim) in se jim ne bi bilo treba ukvarjati s sistemom. A ti časi še niso prišli in na nas je, da jih pripeljemo. Na nas je, da ustvarimo zdravo družbo, v kateri bomo svobodni, v kateri bomo LJUDJE.
Ni treba, da se odpovemo mladostnim idealom. Jaz se nisem. Nisem več tako zagnan in naiven kot sem bil v mladosti, a moji ideali so v bistvu ostali isti: svoboda in sreča za vse! Tudi, če si drugačen od mene, če me ne maraš, če misliš drugače, če so ti všeč drugačne reči, tudi ti si zaslužiš srečo! Ne marava se, a ne želim ti slabega, želim, da so vsi srečni, tudi TI!
Meni je ideale dal punk. Anarcho punk, če sem natančnejši (ali hippie-punk, kot so me včasih dražili). Dal mi je misliti. Povedal mi je, da ne želi, da se strinjam z njim, želi si, da mislim s svojo glavo. Da sam vidim stvari in se odločim kaj je prav, kaj narobe in kako lahko pomagam. Še danes se trudim misliti s svojo glavo.
Mogoče tole pisanje ne bo doseglo nič, a delam tisto, kar verjamem, na način, ki mi je všeč. Mogoče nisem dober v tem, a trudim se najbolje, kar zmorem. In tudi zato sem še vedno (čeprav ne nosim strganih kavbojk) punk!
Vse vemo. Vsi vse vemo. Prišel je čas, da s tem nekaj storimo!
Ponavljam: ” Vsak izmed nas, kot odgovorni prebivalec Zemlje, se mora boriti za padec vladajoče elite!”
Ni še konec!